Da je del slovenske volilne zakonodaje neustaven, je ustavno sodišče presodilo decembra lani. V 26 letih so med volilnimi okraji nastale prevelike razlike, saj ima največji kar štirikrat več prebivalcev kot najmanjši, volilni okraj Grosuplje ima tako slabih 31.000 volivcev, okraj Hrastnik pa zgolj okoli 8.300. Prav tako volilni okraji ne ustrezajo več mejam novonastalih občin. Zahtevo za oceno ustavnosti je pred tremi leti vložil Državni svet, ustavno sodišče pa je zdaj poslancem naložilo, da v dveh letih popravijo zakonodajo.

Najverjetnejši rešitvi, ki sta zaokrožili v javnosti, sta dve, in sicer: poslanci bodo morali ali popraviti volilne okraje tako, da bo v njih podobno število volivcev in da bodo ustrezali občinskim mejam, ali pa jih enostavno ukiniti in zamenjati s prednostnim (preferenčnim) glasom, ki bi povečal moč volivcev pri izbiri poslancev. Za ukinitev je potrebna dvetretjinska večina poslancev, torej 60 glasov, za popravljanje pa zgolj navadna večina 46 glasov. Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko, je za MMC pojasnil, da sta "obe poti enako težavni". Možnosti je seveda še veliko več, tako v okviru sedanjega proporcionalnega volilnega sistema kot v prehodu na kakšen drug volilni sistem.

Dosedanja praksa za določitev volilne geometrije je bila z Zakonom o določitvi volilnih enot takšna, da se je omenjeni zakon sprejemalo zgolj z navadno večino, a vsi pravniki se s tem ne strinjajo. "Kar nekaj pravnikov nas meni, da bi morala biti tudi ta zakonodaja sprejeta z dvetretjinsko večino, saj vendar spada v sestavni del volilne zakonodaje," je Vučko izpostavil mnenje, da bi tudi okraje morali "popravljati" z dvotretjinsko večino.

"Občutljivi duh iz volilne steklenice"

Pri volilni zakonodaji gre za izredno občutljivo vprašanje, o čemer po njegovih besedah govori že samo dejstvo, da v preteklosti nekih večjih sprememb ni bilo. "Ko to vprašanje odpreš, lahko duh uide iz steklenice, v zakonu na primer še vedno nimamo usklajenih mej okrajev z mejami občin, ponekod so se pojavili ostri protesti, na primer krajanov zaselka v občini Šentrupert, ker sodijo v drug volilni okraj, kot bi po logiki stvari morali," je pojasnil, da so novonastale občine pogosto razcepljene na več okrajev, česar zakonodajalcem še vedno ni uspelo sanirati.

Glede na izjave političnih strank je najverjetnejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu, a pojavi se vprašanje, ali bodo poslanci "ubogali" svoje stranke. "Eno je stališče političnih strank, drugo pa stališča posameznih poslancev, ti interesi se bodo med sabo stehtali," je pristavil. Marsikateri poslanec je namreč lahko močno navezan na svoj sedanji okraj, iz katerega se zlahka uvršča v hram demokracije.

Načelna podpora za prednostni glas je lahko po Vučkovih besedah pri marsikateri stranki zgolj "s figo v žepu". Šele glasovanje v parlamentu bo po njegovih besedah pokazalo, kaj je res, poslanci pa ob tem niso vezani na nobena navodila, opozarja.

Popravljanje meja volilnih okrajev

Na vprašanje, zakaj bi bilo popravljanje meja volilnih okrajev takšna težava, je Vučko odvrnil, da smo Slovenci izredno navezani na pripadnost malim krajem, da smo bolj kot ne "združene države Slovenije". "Predstavljajte si, da bi v Zasavju rekli, da bomo združili vse tri volilne okraje – Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, prav slednji je po številu volivcev najmanjši v Sloveniji, v enega samega! Kaj bi to pomenilo? Takoj bi določene politične stranke preštele, kaj s tem izgubijo," je navedel konkreten primer.

"V parlamentu je minimalno 60 odstotkov poslancev, ki točno vedo, zakaj so bili izvoljeni, na dolgi rok niso pripravljeni rezati veje, na kateri sedijo, zato v teoriji velja, da volilni sistem poslanci zelo težko spreminjajo, lahko se zgodi, da ne bodo naredili nič, to bi bilo sicer še najslabše," je opozoril Vučko.

Prednostni glas proti okrajni strankokraciji

Potencialni ukinitvi volilnih okrajev bo najverjetneje sledila uvedba prednostnega glasu, kot ga že poznamo na volitvah za evropske poslance. Gre enostavno za to, da volivec poleg tega, da izbere stranko oz. listo, izbere še točno določenega kandidata. Glasovi volivcev tako lahko izvolijo kandidata z zadnjega mesta liste, ne pa po vrstnem redu, kot si je to zamislila politična stranka. Moč volivcev pri izbiri, kdo bo romal v parlament, je tako precej večja kot pri volilnih okrajih, kjer stranke kalkulirajo, v katere "izvoljive" okraje bodo kandidirale kandidate, ki jih hočejo preriniti naprej, in kam bodo nastavile kader, ki se ga želijo znebiti.

"V volilnem okraju volivec sploh nima možnosti glasovati za drugega kandidata, izbira je vsiljena, kandidat njegove politične stranke v njegovem volilnem okraju mu lahko absolutno ne ustreza, a če hoče oddati glas stranki, ki mu je všeč, je hkrati prisiljen glasovati za kandidata, ki mu gre na živce kot ne vem kaj," je bil Vučko slikovit.

Absolutni in relativni prednostni glas

Poznamo relativni in absolutni ter obvezni in alternativni prednostni glas. Pri relativnem in absolutnem prednostnem glasu se gleda prag, ki ga mora kandidat doseči, da se prednostni glas sploh upošteva (na evropskih volitvah 6,25 odstotka vseh glasov liste), ali pa tega praga ni in se glasovi upoštevajo ne glede na njihovo število. Pri obveznem in alternativnem prednostnem glasu pa gre za to, da volivec ob glasovanju za listo mora oddati prednostni glas in glasovanje zgolj za neko listo sploh ni mogoče ali pa se ob izbrani listi potem opcijsko odda še prednostni glas, če volivec tako hoče.

"Volivci bodo razbijali strankarske škatle"

Najverjetnejši popravek volilne zakonodaje glede na odzive političnih strank, ki smo jih pridobili, bo, da bomo pri izbiri poslancev na naslednjih volitvah 2022 dobili eno od različic prednostnega glasu. Prag, pri katerem se prednostni glasovi upoštevajo, če bodo poslanci res pograbili to rešitev, bi moral biti po Vučkovih besedah veliko nižji, kot je na evropskih volitvah, kjer je prednostni glas vseeno že večkrat odigral svojo vlogo.

Predsednik Borut Pahor je leta 2004 kandidiral kot zadnji na listi takrat še stranke ZLSD (danes SD), a je bil vseeno izvoljen v evropski parlament. Na zadnje mesto se je vpisal, ker je želel s svojim imenom podpreti listo, ni pa si v resnici želel v bruseljske poslanske klopi. Moč prednostnega glasu se je tu zelo očitno pokazala, strankinemu vrstnemu redu na listi so namreč volivci prekrižali račune in Pahor je na krilih volje volivcev odpotoval v Bruselj.

Relativni prednostni glas na ravni volilnih enot bi na državnozborskih volitvah lahko tako močno premešal karte. "Če bo relativni prag dovolj nizko nastavljen in če bomo kot država naredili dovolj, da volivce poučimo, kako pravilno glasovati, torej, da bodo svoj preferenčni glas tudi izkoristili, bodo absolutno oni določali vrstni red kandidatov, razbijali bodo strankarske škatle," je pojasnil Vučko in dodal, da bi se kandidati tako morali začeti obnašati povsem drugače, širše, saj bi jim v tem primeru preferenčni glas lahko namenili vsi volivci volilne enote.

Kako bi bila videti glasovnica po odpravi okrajev?

Vsaka volilna enota v DZ pošlje enajst poslancev, tako bi na volilnem lističu vse stranke v volilni enoti nastopale z enajstimi imeni kandidatov in vsi volivci v volilni enoti bi izbrali, koga iz določene stranke želijo v parlamentu. Zdaj o tem, kdo bo šel v parlament, v precejšnji meri odločajo stranke, ki nekatere svoje kandidate postavijo v izvoljive okraje, druge pa "včasih tudi za kazen" v okraj, kjer imajo le malo ali pa nikakršne možnosti za izvolitev.

Domicilno načelo in potencialna centralizacija

Po Vučkovih besedah bi bilo z uvedbo prednostnega glasu smiselno uvesti tudi domicilno načelo, tako da bi kandidat moral prebivati v volilni enoti, v kateri kandidira. "Poglejte, kje določeni kandidirajo, tudi predsedniki strank in drugi vidnejši poslanci, gospa Irglova lahko govori, kako uspešna je, ko pa kandidira v Ajdovščini, če bi jo SDS kandidirala v Trbovljah, bi se poslovila od svojega poslanskega mandata," je navedel konkreten primer. Podobne "lahko izvoljive" okraje, ki poslance izstreljujejo v parlament, imajo na drugi strani leve stranke v Zasavju.

Pojavljajo se pomisleki, da bi prednostni glas v celi volilni enoti oviral kandidate iz manjših krajev in "pomagal" kandidatom iz večjih, kjer živi več volivcev, a takšni strahovi so po Vučkovih besedah odveč. Nobenega razloga ni, da kandidat iz manjšega kraja ne bi mogel prepričati prebivalcev večjega mesta. "Iz ruralnih območij so prav tako ljudje, ki so izredno sposobni, volivci to prepoznajo, nehajte jih imeti za norca," je zavrnil logiko, da bodo na primer Kranjčani vedno raje volili za koga iz Kranja, ne pa od kod drugod v volilni enoti.

Večinski volilni sistem

Stranka SDS že dalj časa zagovarja večinski volilni sistem, a rešitev, ki bi popolnoma spremenila volilni sistem v Sloveniji, je glede na izjave strank zanemarljivo majhna. Vučko je do večinskega volilnega sistema zadržan, ker skoncentrira veliko preveč moči v roke ene same stranke, poleg tega bi v primeru dvokrožnega večinskega sistema volitve postale dvakrat dražje, opozarja.

En prenosljivi glas kot najboljši proporcionalni sistem

Pravna teorija je po Vučkovih besedah jasna, da je sistem "enega prenosljivega glasu" najboljša različica proporcionalnega volilnega sistema. Vpliv in vloga volivca je tu največja, ker rangira vse kandidate in se tako izreče do vseh. V zdajšnjem volilnem sistemu ali pa večinskem je za kandidata pomembno zgolj, da dobi veliko "prvih mest", tudi če je za veliko večino preostalih volivcev popolnoma nesprejemljiv. Pri omenjenem sistemu pa morajo biti politiki veliko bolj kooperativni in manj konfliktni, taktika vsesplošnega "pljuvanja" po protikandidatih pa je kontraproduktivna, saj niso pomembni zgolj glasovi privržencev, pač pa glasovi vseh volivcev.

Največ zadnjih mest od volivcev drugih kandidatov za določenega politika lahko hipotetično pomeni, da kljub velikemu številu prvih mest svojih podpornikov ne bi prišel v parlament. Podpora med ljudmi, ki jo v omenjenem sistemu izračunajo na podlagi precej komplicirane matematične formule, tako ne bi bila dovolj velika, da bi bil lahko v parlamentu predstavnik ljudstva.

Ta sistem imajo v veljavi na Irskem in Malti, ima pa, kot vsi volilni sistemi, tudi ta svoje težave. Na papirju se sliši odlično za uporabo, v praksi pa je po Vučkovih besedah prezapleten. "Zagovarjam stališče, da mora biti volilni sistem razumljiv povprečnemu volivcu, da ga še moja mama Zofka zastopi, tu imamo rangiranje kandidatov in nekakšne komplicirane matematične operacije, kako bodo to volivci razumeli?" se je retorično vprašal Vučko. V teoriji idealni sistem enega prenosljivega glasu med večino političnih strank tako ali tako nima podpore, je sklenil.

Kam se nagibajo parlamentarne stranke?

Nedavna strankarska posvetovanja pri predsedniku Pahorju so pokazala, da trenutno za nobeno rešitev ni dovolj velikega soglasja. Stranke smo vprašali, katera rešitev zagate jim je najbliže.

Iz največje stranke SDS so za MMC odgovorili: "Slovenska demokratska stranka podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države." Iz odgovora lahko razberemo le, da bi pod določenimi pogoji podprli tudi prednostni glas.

LMŠ podpira ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu. Volilni prag bi zvišali. Sicer so odprti tudi za dogovarjanje v smeri drugih modelov prednostnega glasu, pa tudi glede pogovorov za spremembo meja okrajev. Časa je zgolj dve leti, zato bo treba pohiteti, saj bo na naslednje volitve padla senca dvoma, če politiki ne bodo našli rešitve, opozarjajo.

NSi prav tako podpira ukinitev okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu.

Levica podpira ukinitev okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, saj se pri absolutnem bojijo, da bi prišlo do "estradizacije" politike. Prednost te rešitve je tudi ta, da bi tako poenotili volitve na evropski in lokalni, ki prednostni glas že poznata, ter državni ravni.

SAB podpira ohranitev proporcionalnega volilnega sistema, ukinitev okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. "Do situacije, ko v parlament ni bila izvoljena naša predsednica Alenka Bratušek, čeprav je večina volilcev SAB-a podpirala prav njo in je tudi dobila največje absolutno število glasov, tako ne bi moglo priti," so zapisali v odzivu.

SMC-ju sta ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu blizu, a "na način, da se ohrani regionalna zastopanost v sestavi DZ-ja".

Iz SD-ja so za MMC odgovorili, da "ne gre nobene ustavno skladne možnosti vnaprej izključevati" in napovedali tvorno sodelovanje pri pripravi sprememb volilne zakonodaje.

Tudi iz DeSUS-a niso sporočili nobenih nagibov glede odprave neustavnosti volilnega sistema in so zgolj napovedali konstruktivno sodelovanje.

SNS se ni odzval.

Glasovalna matematika

Za prednostni glas: LMŠ (13), NSi (7), Levica (9), SAB (5), SMC (9)
Za spremembo volilnih okrajev: ‒
Neodločeni: SDS (25), SD (10), DeSUS (5)

Večji vpliv na izbiro poslancev, ki bi ga prinesel prednostni glas, je v interesu slehernega volivca. Bo slovenska politika znala pokazati resnost, odgovornost in pozabiti na lastne "vrtičke" v volilnih okrajih ter v dveh letih, kolikor je določilo ustavno sodišče, najti rešitev? "Če jim to uspe, bo kredibilnost politike zrasla, na dolgi rok pa se bo povečala tudi volilna udeležba, ki zdaj iz volitev v volitve pada," je prepričan Vučko.