"Slovenija ima najšibkejše mehanizme varstva pred diskriminacijo, še vedno ima probleme z izbrisanimi, bivanjske probleme Romov pa ignorirata tako vlada kot parlament," opozarja Rovšek ob obisku delegacije ECRI-ja – Odbora Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti, ki je po naših podatkih od ponedeljka do petka stran od oči javnosti opravil številne razgovore s predstavniki vlade, občin in nevladnih organizacij.

Politični pritiski na urad varuha
"Slovenija glede zaščite pred diskriminacijo ni za zgled. Zagovornik načela enakosti nima pogojev za delo, ni neodvisen organ, je samo uslužbenec znotraj ministrstva, moral pa bi biti neodvisna institucija po vzoru informacijskega pooblaščenca," navaja Rovšek. Ne skriva, da je bil urad varuha človekovih pravic deležen političnih pritiskov, da naj zagovornika vzame pod svojo streho – kar je slaba rešitev glede na to, da varuh nima izvršilne pristojnosti, navaja Rovšek, saj varuh ne kaznuje kršilcev, ampak samo opozarja pristojne državne organe.

Varuh registrira 100 primerov diskriminacije na leto
Drug argument pa je, da se zdaleč največ diskriminacije dogaja v zasebnem sektorju, za katerega pa varuh sploh ni pristojen. Sam varuh sicer letno registrira okoli 100 primerov diskriminacije, od katerih se tretjina nanaša na narodno pripadnost, dve tretjini pa na diskriminacijo zaradi verske ali spolne nestrpnosti.

Zagovornik brez pooblastil!
Zagovornik bi moral, dodaja Rovšek, skrbeti tudi za izobraževanje, preventivo in skrbeti za druge ukrepe, kot so denimo globe. Zdaj namreč izdaja le pravno neobvezujoča pravna mnenja in priporoča kršilcu(!), kako odpraviti kršitev. Žrtvam diskriminacije pa lahko pomaga pri iskanju pravnih poti oziroma pisanju tožb. Če kdo ne dobi službe zato, ker je musliman, pa to po zdajšnji ureditvi mora obravnavati delovna inšpekcija. "Vsi naj bi se z vsem ukvarjali, nihče pa se zares z ničimer," pa naravnost obupne razmere na področju sankcioniranja diskriminacije za MMC opisuje zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.

Brez minimalnih pogojev za delo
Po ukinitvi urada za enake možnosti zdaj domuje ali bolje rečeno gostuje na ministrstvu za delo, družino in enake možnosti – ki pa ima slednje bolj v nazivu kot zares. Po besedah Boštjana Vernika Šetinca mu ministrstvo namreč ne nudi minimalnih pogojev za učinkovito delo: že pet let ni imenovan še en zagovornik za področje spola, kot to terja domača zakonodaja, ministrstvo še vedno ni dalo vladi v obravnavo njegovega letnega poročila za leto 2011.

Bruselj spomladi pisal Ljubljani glede diskriminacije
Včasih ne more dobiti niti informacij o tem, da je zaradi neskladnosti njegovega položaja s pravom EU-ja državi spomladi pisala Evropska komisija, niti o tem, kaj smo kot država poročali Evropski komisiji glede implementacije zaščite žrtev diskriminacije.
"Obisk komisije ECRI-ja je izredno pomemben, ker vlada in DZ nista dojemljiva za notranja opozorila varuha človekovih pravic in zagovornika ter za mednarodna, da Slovenija leta vztrajno krši najmanj pet direktiv EU-ja, prav tako krši mednarodne konvencije ZN-a in Sveta Evrope, ki terjajo učinkovito zaščito pred diskriminacijo," našteva Boštjan Vernik Šetinc.
Novi dolg za davkoplačevalce?
"Okostnjaki padajo iz omar. Sloveniji zdaj Svet Evrope gleda pod prste, kaj smo naredil od izreka opozoril ECRI-ja iz leta 2007, Evropsko komisijo pa zanima, kaj se tukaj dogaja od vstopa v EU pred osmimi leti. Sami smo v tem času naredili prav malo več kot sprejeli zakone. Ti se sami ne bodo izvajali. Diskriminacija v Sloveniji ni učinkovito kaznovana. ECRI bo res lahko izdal le še eno poročilo, zato pa utegne Evropska komisija vložiti tožbo proti Sloveniji pred sodiščem EU-ja v Luksemburgu. Bodo morali spet davkoplačevalci poravnati dolg slabega dela svoje države? Ali bomo v 'gasilski akciji', tik pred zdajci, spisali minimalne rešitve, da se do naslednjič izognemo najslabšemu?" se o mogočih scenarijih sprašuje Boštjan Vernik Šetinc.

Slovenijo prehiteva ne samo Hrvaška, ampak tudi Srbija
Tudi on pritrjuje besedam Jerneja Rovška, da sta Srbija in Hrvaška pri zaščiti pred diskriminacijo prehiteli Slovenijo: Hrvaška ima ministrstvo za človekove pravice, štiri ombudsmane, v Srbiji imajo varuha človekovih pravic in specializirano neodvisno institucijo za varstvo pred diskriminacijo s 25 zaposlenimi, v načrtu jih je celo 66.

Zagovornik je državni uradnik
V Sloveniji pa posebnega telesa za diskriminacijo sploh nimamo – zagovornik je le državni uradnik, lani je bil urad za enake možnosti ukinjen, ekipa na ministrstvu za delo pa močno zmanjšana. Že pet let pa nimamo posebnega zagovornika enakih možnosti žensk in moških, ker na to delovno mesto pač nihče ni imenovan, češ da ni sredstev, primerja Vernik Šetinc. Število primerov, ki jih sam rešuje, pa narašča: v letu 2012 jih je bilo skupaj 167, leto prej pa 143, pri čemer posebej skrbi naraščanje zaostankov. "Evropska komisija bo morala reči bobu bob. Ker se politika korenčka ni obnesla, je zdaj čas za palico. Najbrž ne samo za Slovenijo, vendar je to kaj slaba uteha," je prepričan Boštjan Vernik Šetinc.