STA sicer že 177 dni opravlja javno službo brez zakonsko določenega plačila zanjo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
STA sicer že 177 dni opravlja javno službo brez zakonsko določenega plačila zanjo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Uredba določa, da mora STA v okviru javne službe objavljati povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe sodijo tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih ter v celoti vsebine o manjšinah, ki morajo biti objavljene v posebni rubriki.

Sorodna novica Evropska komisija pričakuje hitre rešitve za sprostitev financiranja

Ureja se tudi način določanja višine nadomestila za opravljanje storitev javne službe, tako da se za posamezno poslovno leto določi v vrednosti neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh storitev. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA-ja.

Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov.

Sorodna novica Vlada pripravila osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA-ja. Vodstvo opozarja na neustavnost.

Ukom bo v 30 dneh na prostem trgu preveril strošek za vsako posamezno storitev javne službe

Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA-ja ni sklenjena, se storitve plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA-ju in to uredbo.

Finančne posledice uredbe so bile v gradivu ob njenem sprejemu ocenjene na dva milijona evrov. Uredba se dotika tudi tržne dejavnosti agencije. Med drugim določa, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe, piše v uredbi.

Ukom bo v skladu z uredbo v roku 30 dni po njeni uveljavitvi na prostem trgu preveril strošek za vsako posamezno storitev, ki jih v okviru javne službe opravlja STA. Nato bo te stroške preverjal vsako leto do 1. decembra. Z današnjo uveljavitvijo uredbe jo je STA dolžen izvajati, njeno vsebino in možnost izpodbijanja na sodišču pa še preučuje. Kot so po sprejetju uredbe namreč zapisali predstavniki zaposlenih, uredba v ničemer ne nagovarja za obstanek in razvoj STA-ja ključnih vprašanj.

STA pridobil pravno mnenje: "V uredbi je spornih več stvari"

"Vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA-ja," se je na začetku junija na vsebino uredbe odzval direktor STA-ja Bojan Veselinovič. Poudaril je, da STA o vsebini uredbe ni bil povprašan, kar "bi se ob njenem nastajanju moralo zgoditi, če bi nam z njo hoteli kaj dobrega". Poleg tega ne vsebuje nobenega jamstva, na podlagi katerega bi STA prejel plačilo. Agencija je o uredbi pridobila tudi pravno mnenje, ki ga je pripravila odvetniška družba Čeferin. Kot je za Televizijo Slovenija povedal avtor mnenja Uroš Pogačnik, je v omenjenem dokumentu spornih več stvari – od načina financiranja, izvajanja nadzora do podpisa pogodbe. Uredba se po njegovem mnenju spusti celo tako daleč, da predpisuje način, na katerega naj se objavljajo informacije na spletni strani. "Pravzaprav ga ni člena, ki ne bi bil sporen," je dejal.

Po oceni Pogačnika pa je najspornejši člen ta, ki ureja financiranje za leto 2021. Ta namreč določa merila, ki nimajo podlage v zakonu, in krši sedmi protikoronski interventni zakon, ki popolnoma jasno določa, kako se STA financira v letu 2021.