Ljubljanski nadškof in metropolit je v pridigi na Brezjah spomnil na 2. svetovno vojno, na njene žrtve in na hrepenenje ljudi po dnevu, ko bi utihnilo orožje, ko bi se spet lahko posvetili svojemu delu in "bi bil sosed lahko sosedu spet samo sosed". Ta dan je prišel in zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in je v vojno norost potegnilo ves svet, je bilo premagano.

Vzroke za začetek vojne morije Zore vidi v lažeh. Voditelji so svojemu narodu obljubljali blaginjo, enotnost in bratstvo. Mnogi ljudje so obljubam verjeli in se dali prepričati, da morajo namesto orodja vzeto v roke orožje, da jim zemlje ni treba obdelovati, ampak da jo morajo osvojiti, da jim ni treba proizvajati dobrin, ampak da jih lahko vzamejo bogatim. Verjeli so celo, da je treba za osvajanje zemlje in za jemanje dobrin ubijati, je spomnil nadškof.

V določeno uniformo največkrat prisiljeni
Vendar pa se po njegovih besedah o tem niso vsi dali prepričati. "Večina je bila v to prisiljena," je pojasnil. Ker so mimo domov hodile različne vojske, po njegovih besedah največkrat ni bila odločitev posameznika, katera ga bo vzela s seboj. "Ko so zahtevali, je moral z njimi. V nasprotnem primeru bi trpeli domači. Zaradi tega so naši možje in fantje nosili uniforme vseh vojskujočih se strani," je dejal Zore.

Danes lahko le "v spoštljivi grozi" priznamo, da mora bogoslužje ostati le zahvala za konec vojne in prošnja za mir. "Takoj ko bi zapadli skušnjavi, da bi začeli slaviti zmago, bi začeli tudi deliti ljudi, ki so bili - ne po svoji krivdi in največkrat tudi ne po svoji odločitvi - na tako različnih straneh," je poudaril.

Zato nadškofa "strese mraz", ko ene prištevamo med heroje, druge pa med izdajalce domovine.

"V mistificiranju ideologij smo spregledali človeka
Kot je poudaril, si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo le ta osvobodila. Ko je en del Evrope proslavljal svobodo, si je drugi del namreč nadel črne rute in na skrivaj ihtel za pomorjenimi. Eni so prirejali mitinge, drugi pa padali v brezna. "Čeprav se je vojna končala, je po sredi našega naroda zazijal prepad," je povedal nadškof.

Po 70 letih je po njegovih besedah morebiti končno napočil čas, da se ozremo naokrog in se vprašamo, kje so naši bratje - kot je v svetopisemski pripovedi Bog vprašal Kajna. V mistificiranju ideologij smo namreč spregledali človeka, je opozoril.

Prišli tudi predstavniki političnega sveta
Slovesnosti se je udeležilo tudi več predstavnikov diplomatskega zbora in politike, med njimi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DZ-ja Milan Brglez, Janez Janša, Ljudmila Novak.

Brglez je v poznejši izjavi za medije poudaril, da si moramo za mir prizadevati vsi v državi, tako politiki kot tudi drugi. Vsak dogodek, kakršen je bil današnji, je po njegovih besedah korak k temu. Tudi Novakova je po slovesnosti poudarila, da ne gre zamuditi priložnosti za korak naprej na poti k spravi.

4.000 ljudi na Poljani
Na Poljani pri Prevaljah pa je bila osrednja proslava ob 70. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne. Čeprav je Evropa konec vojne slavila že 9. maja leta 1945, so na Koroškem šest dni zatem še vedno potekali boji.

Zbralo se je približno 4000 ljudi, je poročala Televizija Slovenija. Slavnostni govornik je bil častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Janez Stanovnik. Poudaril je, da so po smrti vse žrtve enake, zato danes političnih in ideoloških bitk ne moremo bojevati preko grobov.

Stanovnik pozval k slogi in spravi
Zmaga ni bila samo vojaška zmaga, ampak tudi zmaga vrednot in načel, je poudaril Stanovnik, ki je pozval k ohranjanju spomina ter k slogi in spravi.

Dejal je, da zmaga zaveznikov v vojni ni bila samo vojaška zmaga, ampak tudi zmaga vrednot in načel, ki so zapisane v ustanovni listini Združenih narodov in ki jih bomo lahko uresničevali le, "če bomo strpni in če bomo v strpnosti spoštovali eden drugega kot dobri sosedi".

"Pieteta pomeni, da smo vsaj po smrti vsi enaki"
To pa ga, kot je dejal, pripelje do sprave. "Sprava ima dve korenini. Ena je pieteta do žrtev, do mrtvih, druga je spoštovanje naše preteklosti," je dejal Stanovnik in dodal, da je pieteta nekaj, kar so nam matere ob rojstvu vsadile v našo dušo in srce. "Pieteta pomeni, da smo vsaj po smrti vsi enaki," je izpostavil Stanovnik in dodal, da zato greši proti temu osnovnemu zakonu civilizacije tisti, "ki kakorkoli deli kosti".

Glede spoštovanja preteklosti pa pravi, da ne smemo hvaliti samo tisto, kar nam odgovarja. "Kar se je zgodilo, se je zgodilo. In mladi svet - to, kar se je zgodilo, je veličastno. To, da smo se mi, kri vaše krvi, takrat uprli in šli v tele hoste, to je nekaj, na kar morate biti ponosni!" je pozval Stanovnik in dejal, da si tisti, ki so domovino branili, zaslužijo veličasten spomin.

Ob koncu nagovora je spomnil še na besede največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, da naj se edinost, sloga, sprava spet k nam vrnejo in da oblast ter z njo čast spet naša bosta last.

Slovesnosti na Poljani so se udeležili tudi zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Milan Kučan, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ter številni domači in tuji gostje.