Sodniki še naprej zahtevajo da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost.

V sklepu o začetku stavke je zato stavkovni odbor zapisal, da si bo ves čas od napovedi do izvedbe stavke prizadeval, da bi se zadeva rešila na miren način, s pogajanji, in da bo v ta namen storil vse potrebno. Stavko bodo odpovedali, če bo dogovor z vlado tak, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditev sodniških plač.

Sodniki tako niso odstopili od bistva težave, torej določitve primerljivih plač s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti, saj neodvisnost in primerljivost sodstva z drugima dvema vejama oblasti, poudarja Roblekova, določa tudi 3. člen ustave.

Pred kratkim so tudi zavrnili tudi tri milijone evrov, ki jih je za zmanjševanje sodnih zaostankov ponujal pravosodni minister, saj naj bi po besedah Roblekove šlo za mašilo, ki bi le odlagalo rešitev bistvenega vprašanja, to je izvršitve odločbe ustavnega sodišča z dne, 7. decembra 2006, po katerem morajo biti plače sodnikov urejene v zakonu, in to v višini, ki bo primerljiva s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti.

Ministrstvo obžaluje odločitev sodnikov
Ministrstvo za pravosodje obžaluje dokončno odločitev o sodniški stavki. Tudi minister Lovro Šturm je že večkrat povedal, da stavke ne podpira, saj ne bo doprinesla k ničemur. Iz ministrstva so tudi sporočili, da so različna pravna mnenja o zakonitosti sodniške stavke, ki nikakor ne bo pripomogla k ugledu slovenskega sodstvav očeh javnosti.