Glavne zahteve stavkajočih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so za od dva do tri razrede višje plače, ovrednotenje opravljanja dela razrednika, mesečno za to delo prejemajo manj kot dva evra dodatka, ter višji regres (1.200 evrov), za tiste, ki prejemajo minimalno plačo. Če vlada v naslednjih treh tednih na pogajanjih ne bo sprejela omenjenih zahtev, bo 14. marca ponovno potekala splošna stavka v vzgoji in izobraževanju.

Branimir Štrukelj: "Kolegice in kolegi, do Dubaja se vas sliši!"
Glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimir Štrukelj je zbrane nagovoril z zahvalo staršem, ki so svoje otroke med stavko pustili doma, in dodal, da je po Sloveniji zaprtih več kot 90 odstotkov osnovnih šol. Zagotovil je, da so pred odločitvijo za stavko izčrpali vse možnosti, a jih je vlada v to dobesedno potisnila.

"Nasprotujemo razvrednotenju vzgoje in izobraževanja v tej državi, ki se sistematično poglablja od leta 2012. Branimo pravico do kakovostnega javnega izobraževanja, ki ga brez pravilno ovrednotenega dela ni." Rekel je, da razume nekatere starše, da so bili zaradi stavke nezadovoljni, a jih hkrati sprašuje, ali jim je vseeno, kakšno izobrazbo bodo dobili njihovi otroci.

Štrukelj je zbranim rekel, da upa, da ni dvoma o tem, kdo ima zasluge za to, da je v Sloveniji po vseh mednarodnih evalvacijah znanja njegova kakovost nadpovprečna v primerjavi z evropskimi državami. "Za to ste zaslužni le vi. Država pa našega dela ne ceni in nas plačuje manj kot druge," je dodal. "Ne zahtevamo ničesar posebnega, nobenih privilegijev, dajte nam plačilo, kot ga nalaga zakon. Ali ni nabito poln Kongresni trg dokaz, da za tem ne stoji ozko vodstvo sindikata, ampak večina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju?"

Jelka Velički, predsednica glavnega odbora Sviza, je predtem poudarila slab položaj šolnikov in med drugim omenila višino dodatka, ki ga za razredništvo prejemajo učitelji, saj ta mesečno znaša "manj od cene skodelice kave". "S svojim znanjem pomagamo generacijam pri odraščanju. Upam, da bo kdo od mladih pisal boljše in pravičnejše zakone." Izrazila je tudi razočaranje in jezo, ker je "nekoč verjela v enotni plačni sistem", in odločno poudarila, da ne bodo popustili: "Vredni smo, da je naše odgovorno delo primerno plačano."

Predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Marjana Kolar je poudarila, da se je kar 95 odstotkov zaposlenih v vrtcih odločilo za stavko, kar po njenem mnenju jasno pove, da v vrtcih niso zadovoljni s plačami. "To ni le previjanje in varstvo, ampak skrbno načrtovan program," je poudarila in omenila, da se predstavniki vlade radi pohvalijo s kakovostjo predšolske vzgoje v Sloveniji, na drugi strani pa morajo zaposleni delati vedno več za manj denarja. "Prišel bo dan, ko nas ne bo mogoče več preslišati. Svet brez vzgoje in izobrazbe je reven svet. Naša Slovenija naj ne bo del revnega sveta," je še dodala predstavnica vrtcev, ki zaposlujejo pomočnike vzgojiteljev za 700 evrov neto plače.

Christine Blower iz mednarodne zveze sindikatov ETUCE je govorila o politiki varčevanja, ki po njenem mnenju ni neizogibna, temveč napačna izbira politikov. Izobrazba je človekova pravica in javno dobro, četudi stane, je to naložba v otroke in prihodnost naroda. Ne moremo pa pričakovati, da bo prvorazredna izobrazba temeljila na tretjerazrednem plačilu, je še dodala in shod na Kongresnem trgu opisala kot veličasten.

Rok Lipnik, učitelj mlajše generacije s celjske srednje šole, je v govoru poudaril, da učiteljski poklic ni privlačen za mlade. Pred njegovim nagovorom je Jelka Velički opozorila, da imamo v Sloveniji le še štiri odstotke mladih učiteljev, na kar naj bi opozarjal tudi OECD.

Kot je bilo slišati na protestu, je Sviz zaprosil politične stranke, naj predstavijo svoja stališča do izobraževanja. Na prošnjo sindikata se nista odzvala SDS in NSi.

Sporočilo namenjeno tudi naslednji vladi
Veliko nezadovoljstva s položajem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je bilo slišati tudi med protestniki. "Če bi mi bila glavna motivacija plača, bi že razmišljal o drugačni karieri," je povedal mlad strokovni delavec v osnovni šoli, ki je pred tremi leti začel svojo karierno pot, a je obenem dodal, da na mesec potrebuje manj sredstev, zlasti zato, ker je samski oziroma nima svojih otrok. Njegov nekaj let izkušenejši kolega pa je poudaril predvsem primerljivost s plačami kolegov iz drugih evropskih držav, "ampak učitelji ne moremo preprosto spakirati prtljage in oditi drugam".

Da se je položaj učiteljev skozi leta vse bolj razvrednotil, meni tudi izkušena učiteljica, ki se bo kmalu upokojila. Poudarila je, da so napredovanja omejena, obenem pa so na njihov položaj znatno vplivali tudi varčevalni ukrepi. "Dober evro dodatka za razrednika je prav žaljivo," meni in dodaja, da jo skrbi predvsem to, kako bodo mladi vztrajali v tem poklicu. Skeptična pa je tudi do enotnega sistema plač. "Odkar so v vladi popustili enim skupinam, je sistem vse bolj nepravičen v primerjavi. Ta sistem bi morali enotno reševati."

Večina protestnikov je bila sicer zadovoljnih, da se jim je uspelo zbrati v zajetnem številu, precej bolj skeptični pa so bili odgovori na vprašanje, ali mislijo, da bo shod kar koli spremenil. Po mnenju mladega učitelja shod predstavlja sporočilo vladi, ki ga bo težko preslišala, zlasti pred volitvami, a obenem ne verjame, da se bodo zgodile bistvene spremembe. Tudi izkušena učiteljica meni, da je tej vladi za položaj že vseeno. "En minister je v Dubaju, drugi v Pjongčangu, tretji ne vem kje, medtem ko mi stavkamo. Mar ni to neprimerno?" je povedala in dodala, da ima občutek, da se je aktualna vlada že sprijaznila s porazom na volitvah. "Je pa pomembno, da nas sliši vsaj prihodnja vlada."

Sviz: Vrnite nam, kar ste nam vzeli med krizo
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije zahteva ovrednotenje razredniškega dela, višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo in povišanje plač za od dva do tri plačne razrede.

20 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju od vlade z množičnim shodom zahteva višje plače. 40 tisoč jih je stavkalo v večini vrtcev, v osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih, glasbenih in višjih šolah. V šolah ni bilo pouka, za otroke, ki so kljub stavki prišli v šole, pa je bilo zagotovljeno varstvo. Vrtci so odprti, vendar ponekod delujejo le dežurne enote. Le nekaj zavodov s področja vzgoje in izobraževanja se današnji stavki ne pridružuje, saj so stavkali že 24. januarja v sklopu stavke različnih dejavnosti javnega sektorja.

Množičen shod v Ljubljani
Shod na kongresnem trgu se je začel ob 12. uri, nanj pa so z avtobusi prišli stavkajoči iz vseh delov države. Po podatkih Sviza se je zbralo 20 tisoč stavkajočih. Zbrane so med drugim nagovorili Jelka Velički, predsednica glavnega odbora sindikata, Christine Blower, predsednica evropskega dela Izobraževalne internacionale, svetovnega združenja izobraževalcev (ETUCE), in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Na Svizu so pred stavko dejali, da pričakujejo, da se bodo shoda udeležili tudi zaposleni na univerzah, ki se sicer stavki niso pridružili. Z Visokošolskega sindikata Slovenije so sicer sporočili, da podpirajo kolege v njihovi pravici do stavke, vendar se ji ne pridružujejo, in sicer zaradi "bistvenih konceptualnih in vsebinskih razlik" s Svizom. Visokošolski sindikat je zato skupaj s 15 drugimi sindikati stavko organiziral 24. januarja. "Čeprav smo načeloma solidarni s sindikati kot interesnimi organizacijami, ki si prizadevajo za boljši položaj svojih članov, je cehovski oz. poklicno interesni pristop v nasprotju z našim razumevanjem poslanstva sindikatov v današnjem svetu," so še dodali.

Ministrica razume stavkajoče
Že dobre četrt ure po koncu shoda se je nanj odzvala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in poudarila, da "zahteve sindikatov jemljemo zelo resno". Nato je še navedla, da se zavzema, da je delo učiteljev in strokovnih delavcev ustrezno in primerljivo vrednoteno ter da je ob bok vrednotenju treba učiteljski poklic tudi opolnomočiti in mu povrniti ugled. "V tem mandatu smo sprostili napredovanja, nadaljevali pa bomo tudi zaposlovanje mladih," je dejala in dodala, da je že bil omogočen širši dostop tudi do strokovnega izpita.

"Slovenska šola je dobra šola, zato moramo to krepiti. Razumemo zahteve in skušamo najti rešitve skupaj s sindikati," je pojasnila ministrica, ki se očitno strinja s stavkajočimi, saj meni, da je bilo področje izobraževanja zadnjih deset let res podfinancirano.

Potreben je dogovor za ves javni sektor
Predsednik republike Borut Pahor se je v odgovoru na pismo predsednice glavnega stavkovnega odbora in glavnega tajnika Sviza Jelke Velički ter Branimirja Štruklja zavzel za velik dogovor socialnih partnerjev, znotraj tega pa za višje plače, nižje davke in večjo prožnost trga dela.

Pahor je sicer v odgovoru na pismo posplošil težave zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na raven težav celotnega javnega sektorja. Poudaril je, da se zavzema za velik dogovor socialnih partnerjev, ki bi odražal okrevanje slovenskega gospodarstva, zdajšnje in pričakovane razmere na trgu dela, trgu kapitala, v domačem in mednarodnem okolju.

Poleg tega bi dogovor omogočal naši državi in družbi, javnemu in realnemu sektorju vzdržen kompromis o temeljnih pogojih za kakovostno delo, primeren zaslužek, status zaposlenih in okrepitev konkurenčnosti ter omogočal Sloveniji učinkovitejše uveljavljanje ustavne kategorije socialne države.

Sicer Pahor meni, da velikost javnega sektorja ni glavna težava naše družbe in države. Bistveno opaznejša in večja je po njegovem mnenju težava njegove učinkovitosti. Gre za vprašanje kakovosti oz. pogojev, ki bi mu omogočali zagotavljanje in rast kakovosti.

Tretji dan kot vrhunec stavkovnega vala
Policistom, ki so stavkali v ponedeljek, in delavcem v zdravstvu ter socialnem varstvu, ki so nase opozorili v torek, so se na tretji dan stavkovnega vala množično pridružili še šolniki in zaposleni v vrtcih. Skupne točke stavkajočih v javnem sektorju so preobremenjenost, previsoki normativi in prenizke plače. Predsednik vlade Miro Cerar pa je vodstvom sindikatov javnega sektorja na februarski seji vlade, ki poteka vzporedno s stavkovnim valom, sporočil, da so njihove zahteve nerazumne, bistveno pretirane in bi sesule finančni sistem, če bi jim šli naproti. Napovedal pa je dialog in postopno približevanje v prihodnje.

Foto: BoBo/MMC RTV SLO