Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije bo tako vložil zahtevo za sodno varstvo glede odločbe, s katero pooblaščenec Štefanecu očita kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov zaradi nezakonitega pridobivanja in neustrezne zaščite osebnih podatkov v Supervizorju.

"Odločno moram reči, da na komisiji to zadevo vidimo kot neposreden napad na uporabnost in transparentnost Supervizorja, zoper katerega se bomo zelo odločno borili," je glede odločbe o prekršku dejal Štefanec. V odločbi, ki so jo prejeli v soboto, je po besedah Štefaneca globa za prvi prekršek, in sicer nezakonito pridobivanje osebnih podatkov, 830 evrov, za neustrezno zaščito osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor pa je izrečen opomin.

KPK: Gre za zmanjševanje transparentnosti
V KPK-ju pravijo, da se za skrbjo za zasebnost skriva predvsem poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja. "Če bi omenjeno odločbo v celoti spoštovali, bi morali Supervizor ugasniti," je dejal predsednik komisije.

Kot je poudaril Štefanec, so od razkritja podatkov o zaslužkih iz avtorskih in podjemnih pogodb priča novim razkritjem nepravilnosti pri izplačevanju različnih dodatkov. Obenem pa so priča tudi pritisku posameznikov, da se ta transparentnost odpravi, in sicer tudi tako, da se komisiji omeji dostop do podatkov, ki ga sicer ves čas izvaja povsem skladno z zakonom.

"To potrjuje tudi sodba upravnega sodišča v zadevi Setnikar Cankar, ki sicer še ni pravnomočna, v njej pa je sodišče zavzelo stališče, da ima komisija zakonsko podlago za pridobivanje, obdelavo in objavo omenjenih podatkov v 16. in 75. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je Štefanec spomnil na primer nekdanje profesorice Stanke Setnikar Cankar, ki je po aferi s honorarji odstopila s položaja ministrice za izobraževanje.

Informacijski pooblaščenec medtem spominja, da je KPK od Uprave za javna plačila (UJP) nezakonito pridobival transakcijske račune vseh državljanov iz baz UJP-ja. Dvema odgovornima osebama KPK-ja in eni odgovorni osebi UJP-ja so bile zato izdane prekrškovne odločbe.

Pooblaščenec: KPK odvrača pozornost
Kot sporoča pooblaščenec, je komisija "na ta način sčasoma prišla do transakcijskih računov tako rekoč vseh državljanov, čeprav teh podatkov sploh ni potrebovala v nobenih postopkih, ki bi jih vodila. KPK je tako ustvaril enormno veliko bazo transakcijskih računov državljanov, ki nimajo povezave s pristojnostmi KPK-ja – npr. tudi vse plačnike davkov Republiki Sloveniji, prejemnike pokojnin, prejemnike odškodnin zaradi okužbe z virusom HIV."

Pooblaščenec tako meni, da komisija s svojim odzivom na odločbo "odvrača pozornost od bistva problema, ki je v tem, da si je samovoljno vzela pristojnost zbirati osebne podatke vseh državljanov, namesto da bi obravnavala in reševala zadeve, za katere je po zakonu pristojna".

Obenem pooblaščenec poudarja, da ni znano, s kakšnim namenom je KPK potreboval transakcijske račune državljanov, saj da komisija tega ni znala pojasniti. "Nesporno pa KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti v svoji izjavi."

KPK zoper inšpekcijsko odločbo, s katero mu je bilo naloženo brisanje transakcijskih računov, ni sprožil upravnega spora, čeprav je to možnost komisija imela, pač pa je inšpekcijsko odločbo pooblaščenca v celoti izvršila in torej vse nezakonito zbrane transakcijske račune tudi izbrisala, so še sporočili pri informacijskem pooblaščencu.

Dvom KPK-ja o namenih pooblaščenca
Štefaneca preseneča tudi, da je za vsebino odločbe informacijske pooblaščenke javnost izvedela, še preden je bila vročena odgovorni osebi, na katero se odločba nanaša. Zato komisija dvomi o tem, da gre pri tem predvsem za skrb varovanja osebnih podatkov, ne pa za nasprotovanje delu komisije na področju transparentnosti poslovanja javnega sektorja.

Štefanec je ob tem še spomnil, da je komisija pred objavo omenjenih podatkov v Supervizorju marca lani omogočila dostop do testne aplikacije informacijskemu pooblaščencu, ki po njenem pregledu ni imel pripomb.