Slovenska karitas in RTV Slovenija nocoj ob 20.00 pripravljata 34. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski – koncert bo, kot je običajno, v dvorani Golovec v Celju, neposredno pa ga bo mogoče spremljati na MMC-ju, TV SLO 1, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert tradicionalno predstavlja vrhunec Tedna Karitas, ko ta organizacija zbira finančna sredstva, s katerimi potem vse leto pomaga pomoči potrebnim, skupaj več kot 20.000 družinam v stiski.

S koncertom in decembrskimi dejavnostmi zbirajo denar, da lahko potem pomagajo vse leto

"Ljudje, ki se obračajo po pomoč na Karitas, potrebujejo tako materialno pomoč v hrani in obleki kot tudi svetovalno pomoč. Naša materialna pomoč je razporejena čez celo leto. Ljudem pomagamo s plačilom položnic, šolskimi potrebščinami, poleti organiziramo počitnice za otroke, družine in starejše. Jeseni pomagamo z nakupom kurjave ali plačilom položnic za kurjavo. Pri pogovorih s prosilci pa prepoznamo tudi njihove osebne stiske in jim poskušamo pomagati," je raznolike vidike pomoči, ki jo nudijo, opisala prostovoljka ljubljanske Karitas Alenka Petek.

Najhujši so izredni stroški

Kot je spomnila, življenje postaja vse dražje: "Draga hrana, visoke cene kurjave in življenjskih stroškov, visoke najemnine, vse to v stisko potiska številne družine. Zato je vse več zaposlenih, ki jim plača ne omogoča več dostojnega življenja in so se znašli v stiski ter potrebujejo pomoč začasno ali dlje časa." Najhujše stiske jim predstavljajo izredni stroški: "Kako kupiti pralni stroj ali štedilnik, ki sta se pokvarila? Kako plačati popravilo avtomobila?"

Veliko prosilcev za pomoč je zaposlenih, pa jim delo ne omogoča preživetja, pravi Petek in opozarja: "Zaposlitev, revščina, socialna izključenost so termini, ki na prvi pogled ne gredo skupaj. Plača naj bi ljudem omogočala dostojno življenje, pa vemo, da ni tako."

Veliko je takšnih, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom ali pa imajo pogodbo za določen čas, ljudi, ki so bolniško odsotni. "Največ je enostarševskih družin z enim ali več otroki in družin z bolnimi otroki, številčnejše družine z obema zaposlenima ter zaposlenih, ki so jih prizadele izredne razmere," razlaga Petek.

Začaran krog

Po pomoč se k njim obrnejo tudi ljudje, ki imajo slabšo izobrazbo in se posledično lahko zaposlijo le v slabše plačanih službah, pravi: "Zaposleni prosilci z nizkimi dohodki, minimalno plačo, ne zmorejo pokriti vseh stroškov. Zato so prikrajšani na številnih življenjskih področjih. Tako odrasli kot otroci." Revščina namreč ni samo ekonomska težava, opozarja, saj močno zaznamuje vse člane družine na različnih področjih, "pri tem pa so najranljivejši člen otroci": "Pomanjkanje poglobi tudi socialno izključenost otrok iz vrstniškega okolja."

To, da si zaposlen, pa ne moreš preživeti, je zato za družine zelo stresna situacija, poudarja sogovornica, vse skupaj pa lahko vodi v začaran krog: "Ne samo, da je družina v gmotni stiski, to slabo vpliva tudi na duševno počutje. Slabo duševno zdravje pa lahko pušča posledice tudi na telesnem zdravju." In ko se začne krhati še to, je prihodek še nižji, človek pa še v večji stiski.

Revščino še poglabljajo tržne najemnine

Alenka Petek ob tem opozarja še na en problematičen vidik: "Veliko naših prosilcev je tržnih najemnikov. Mnogi si ne morejo urediti pogodb, ki bi jim dovoljevale prijavo in s tem možnost, da zaprosijo za subvencijo najemnine. Ker imajo nizke dohodke, težko najamejo primerno stanovanje."

V zadnjih letih pri delu z ljudmi opažajo porast prosilcev, ki jih poleg materialne prikrajšanosti pestijo tudi psihosocialne stiske. Zato v svoje oblike pomoči vključujejo tudi svetovanje in razbremenilne pogovore: "Prek materialne pomoči pridemo do prosilcev, ki so obremenjeni tudi z nematerialnimi stiskami. Na začetku težko spregovorijo, vendar ko se vzpostavi zaupanje, ni več težav."

"Prosilcem nudimo podporo in pomoč pri razreševanju zapletenih življenjskih situacij in stisk. Pomagamo jim razumeti, obvladati in prebroditi čustvene, vedenjske ali medosebne težave, s katerimi se spoprijemajo, ter skupaj z njimi iščemo lastne vire za izhod iz stiske. Mnogim prosilcem olajšamo različne čustvene, psihološke in socialne stiske ter jim ponudimo čustveno podporo, ki jo potrebujejo v težkih trenutkih. Na ta način krepimo njihovo samozavest in jih opolnomočimo za samostojno reševanje stisk," pomen tovrstne pomoči opisuje Alenka Petek.

Večina prostovoljcev je starejših, a v zadnjih letih se jim pridružujejo tudi mlajši

Teden Karitas letos poteka pod geslom "Poti do srca", ki opominja, da se z dejanji srca ustvarjajo vezi, kar ljudi povezuje v skupnost, in se tako osredinja predvsem na prostovoljce in darovalce kot tiste, ki v družbi širijo dobro.

V okviru Slovenske karitas deluje več kot 10.000 prostovoljcev. Samo v Škofijski karitas Ljubljana jih pomaga več kot 3200, nam je razložila Alenka Petek. Večina njihovih prostovoljcev je starejših, upokojencev, je razložila, ob tem pa dodala: "Vendar je v zadnjih letih, predvsem zaradi naravnih nesreč, tudi veliko mladih, ki želijo pomagati."

Da lahko kar najbolje pomagajo, jim omogočajo različna izobraževanja: "Na njih se usposobijo za konkretno delo, osvežijo, posodobijo znanja, pridobijo nove informacije, razvijejo nove veščine in se seznanijo z novimi oblikami pomoči. Lahko se udeležijo tudi šolanja za svetovanje, ki poteka na osmih srečanjih ob koncu tedna."

Ob tem pa poudarja, da so prostovoljcem omogočene tudi super- in intervizije, na katerih se lahko razbremenijo, "da se naučijo spopadati s težkimi stiskami, da jih ne ponotranjijo in da jih ne bremenijo".