V SMC-ju so v zvezi s z namenom koroške deželne vlade, da se kot uradni deželni jezik Koroške v novi deželni ustavi navede zgolj nemščina, opozorili, da gre v vsej zadevi še vedno za osnutek ustave. "Lahko samo zahtevamo od naše vlade, da se zelo odločno postavi v obrambo demokratični ustavi, ki bo seveda tudi Slovence in slovenski jezik postavila v ustavno besedilo, kakršnega mi pričakujemo," je povedala poslanka SMC-ja Anita Koleša.

Je pa poudarila, da je to dogajanje med poslanci SMC-ja sprožilo skrbi, saj ocenjujejo, da je na splošno zelo slabo tako za Koroško kot tudi za samo Avstrijo. Tudi ona je pozvala k čimprejšnjemu zasedanju komisije za zamejce.

Predsednik DZ-ja in podpredsednik SMC-ja, Milan Brglez, je prav tako zaskrbljen nad dogajanjem v Avstriji. Poudaril je, da je "neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP)". To po njegovih besedah pomeni, da je Slovenija dolžna poskrbeti za udejanjanje 7. člena ADP-ja in da mora Avstrijo opozoriti, "da bi bilo kakršno koli določanje jezika kot edinega jezika avstrijske Koroške v neskladju z ADP-jem, pa tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti". Pričakuje, da bo slovenska politika enotna pri podpori slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in pri doslednem udejanjanju omenjenega člena.

Pozval je naj se te tematike ne izrablja za potrebe notranjepolitičnega boja in izrazil prepričanje, da bo slovenska vlada "naredila vse, da zaščiti interese slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem".

Erjavec bi Avstriji poslal močno sporočilo
Zunanji minister Karl Erjavec je medtem sporočil, da bodo v četrtek o tem razpravljali tudi koalicijski partnerji, v ponedeljek pa se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

V pogovoru za časnik Delo pa se je zavzel za notifikacijo ADP-ja. "Vlada se bo o tem morala opredeliti, sestali se bomo s slovensko manjšino, nato pa bomo videli, v katero smer bomo zapeljali vse skupaj," je dejal Erjavec, ki obsoja načrtovane spremembe.

"Osebno menim, da bi bilo treba dati močno sporočilo sosednji Avstriji. Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji in dogajanje na Koroškem, osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo," je poudaril zunanji minister.

Erjavec je zaradi zapleta izrazil tudi presenečenje, saj da je v zadnjem obdobju vzpostavil odlično sodelovanje s koroškim glavarjem Petrom Kaiserjem. Ta mu je pred letom dni omenjal, da v novi ustavi nameravajo definirati status slovenske manjšine v pozitivnem smislu.

Židan se je z zamejci že sestal
V SD-ju pa so osnutek nove ustave označili kot "velik odstop avstrijske deželne politike od dosedanjih sklenjenih dogovorov in praks", predlog pa je tudi po njihovem mnenju tudi v nasprotju z ADP-jem, ki "v svojem 7. členu jasno daje ustavno pravico slovenski narodnostni manjšini na avstrijskem Koroškem do uporabe svojega jezika".

Ob tem so dodali, da od celotne slovenske politike in vseh državnih institucij v Sloveniji pričakujejo, da bodo skupaj naredili vse, da takšen predlog deželne ustave ne bo sprejet.

Če bi bila nova ustava le sprejeta, potem SD "na tako grobo kršitev pravic slovenske narodnostne manjšine v Avstriji" namerava opozoriti svoje partnerje v EU-ju in vsa pristojna telesa Sveta Evrope, "saj menimo, da gre za zelo nevaren vzorec, ki v Evropski uniji ne sme imeti posluha", so sklenili.

Na ločeni novinarski konferenci pa je predsednik SD-ja in podpredsednik vlade Dejan Židan zatem pojasnil, da se usklajujejo z manjšinskimi organizacijami in da se je danes o težavi pogovarjal tudi s predsednikom Narodnega sveta koroških organizacij Valentinom Inzkom. Slednji ga je prosil za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank pri njihovih stališčih v procesu spreminjanja koroške ustave. Koroški Slovenci namreč želijo, da se kot drugi deželni jezik razglasi tudi slovenščina.

Kot Brglez je tudi Židan pozval, naj vprašanje koroške deželne ustave ne postane notranjepolitično vprašanje v Sloveniji.

Hainz bi notificiral ADP
Poslanec DeSUS-a Primož Hainz pa Brglezu predlaga, naj na naslednji seji kolegija predsednika DZ-ja "preučijo način in začnejo postopek za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe". S tem bi po njegovih besedah med drugim uresničili 5. člen ADP-ja, ki določa mejo med Avstrijo in Slovenijo. "Postali bi zakoniti zaščitnik slovenske manjšine v Avstriji, kar določa 7. člen pogodbe. Prav tako bi popravili napako Demosove vlade, ki ni opravila te naloge," je zapisal.

Odzvali so se tudi v NSi-ju. Predsednica in podpredsednik stranke, Ljudmila Novak in Jožef Horvat, sta izrazila zaskrbljenost in opozorila na diskriminacijo slovenske manjšine. "Kaže, da se vračamo v grozljive Haiderjeve čase," je dejal Horvat in dodal, da so zahtevali sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za zamejce. Tudi Novakova je opozorila, da si mora vlada močno prizadevati in stopiti v stik z avstrijsko zvezno vlado in od nje zahtevati zaščito slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.

Evropska poslanka iz vrst SDS-a Patricija Šulin je osnutek nove koroške deželne ustave prav tako označila kot absolutno nesprejemljiv in v izrazitem nasprotju s sedmim členom ADP-ja. "Podpiram prizadevanja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki zahteva ali umik nemščine iz formulacije ali pa dodatek slovenščine kot drugega deželnega jezika v mešanih občinah," je zapisala v sporočilu za javnost. Obenem je slovensko vlado pozvala, naj naredi vse, kar lahko, za umik spornega osnutka deželne ustave.

Po mnenju Čuša vlada zataijla
Oglasili so se tudi v Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov, kjer menijo, da Avstrija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih določa ADP. Menijo, da je nesprejemljivo, da se ukvarjamo s priznanjem, ki smo si ga Slovenci skozi zgodovino že priborili.

Nepovezani poslanec Andrej Čuš je zaplet ocenil kot "velik opomin slovenski vladi zaradi prepozne reakcije". "Slovenski odločevalci so ponovno zatajili pri svoji skrbi za svoje ljudi, tudi tiste, ki živijo izven državnih meja," je bil kritičen. Izrazil je še pričakovanje, "da bo Avstrija začela spoštovati mednarodne pogodbe in bilateralne dogovore, da bi bila slovenska manjšina zgolj deležna tistega, kar ji pripada po vseh pravnih dogovorih".
ZL je svoje stališče podal že včeraj.