To je po prvi seji komisije novinarjem izjavila predsednica preiskovalne komisije poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Maja Dimitrovski, ki je to vlogo prevzela, potem ko je bila Tamara Vonta imenovana za državno sekretarko v kabinetu premierke Alenke Bratušek.

Namen komisije je sprememba zakonodaje, ki ureja ustanavljanje strank, društev in drugih prostovoljnih združenj, javna zbiranja in zborovanja ter pooblastila varnostnih in obveščevalnih služb.

Zdaj ni pravne podlage za zaščito pred ekstremizmom
V obstoječem pravnem redu ni členov, ki bi se eksplicitno nanašali na zaščito pred ekstremizmom, radikalizmom ali ksenofobijo, zato bo komisija ugotavljala tudi definicijo ekstremistične skupine.
Nekatere države so delovanje nekaterih ekstremističnih skupin prepovedale, kot denimo Hrvaška.

"Preiskava se bo osredotočila na primerljivo zakonodajo v državah članicah EU-ja, ki prepovedujejo pojav in delovanje ekstremističnih skupin," je napovedala Maja Dimitrovski. Pričakuje, da bo njena komisija v razmeroma kratkem času oblikovala ustrezne rešitve za zagotavljanje večje varnosti pred delovanjem ekstremističnih skupin, pri čemer bo za pomoč zaprosila tudi vlado.

Preiskovali bodo tako levi kot desni ekstremizem
Šele v drugem delu bodo v komisiji začeli ugotavljati "morebitnih vpletenih funkcionarjev političnih strank v proteste v Mariboru in Ljubljani," je napovedala predsednica Maja Dimitrovski. Dejala je, da na konstitutivni seji ni polemike okrog tega, ali bodo poslanci preiskovali levi ali desni ekstremizem. "Raziskovali bomo vse vrste ekstremizmov, ker smo se vsi soglasno strinjali, da bomo gojili ničelno stopnjo tolerance do vseh vrst ekstremizmov".

Dragutin Mate proti sivi coni glede ekstremistov
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb in nekdanji notranji minister iz vrst SDS-a Dragutin Mate se je zavzel za ureditev področja ekstremizma, ker je slabo urejeno. "Nimamo definicije ekstremne skupine, imamo pa zapisano prepoved nestrpnosti oziroma opredelitev kot kaznivo dejanje. Torej imamo sivo cono, ki smo jo zaznali že tudi na komisiji za nadzor obveščevalnih služb. Policija nima pooblastil, da bi že v fazi, ko se eventualno ekstremne skupine pripravljajo za nekatera dejanja, zakonito, z odredbami sodišč, spremljala in jim sledila. Policija lahko reagira šele potem, ko se nekaj zgodi. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji tu praznina," je ponazoril Dragutin Mate.

Stranke enotno proti ekstremizmu
Tudi Mate je ocenil, da so vse stranke enotne, da mora v družbi obstajati ničelna toleranca do ekstremizma. Po njegovem mnenju ima Nemčija dober model, saj predvideva prepoved ekstremističnih skupin pod določenimi pogoji oziroma potem, ko se ekstremistične skupine tako javno deklarirajo, ker omogoča državi preventiven pristop.

Mate: Delo moje komisije še ni končano
Na novinarsko vprašanje, kako to, da se parlamentarci zdaj ne ukvarjajo z iskanjem pripadnikov Slovenske vojske, ki naj bi urili ekstremiste na protestih, pa je Mate odgovoril, da je Komisija za nadzor obveščevalnih služb prejela poročilo od vseh treh služb (Sove, kriminalistične policije in vojaške obveščevalne službe). "Bili smo seznanjeni, da obstaja več vrst ekstremizmov, leli, desni, islamski, da pa stopnja ogroženosti po oceni strokovnih služb ni visoka. Bomo pa delo okrog ekstremističnih skupin nadaljevali. Razprava ni zaključena, javnost bomo sproti obveščali," je dejal Mate in dodal, da je ekstremistično delovanje vseh posameznikov proti drugače mislečim, politično ali kulturno, kaznivo in nesprejemljivo ter da se s temi pojavi moramo spopadati. "Pomembno je, da organi dobijo vzvode, da lahko takšne aktivnosti začnejo pravočasno spremljati in preprečijo morebitne hujše posledice po varnost državljanov," je ponovil.

Preiskovalna komisija enkrat mesečno o ekstremistih
Na očitek, da so se postopki v palramentu začeli po informacijah, da naj bi ekstremiste na protestih urili pripadniki Slovenske vojske, zdaj pa s tem zavlačujejo, pa se je odzval s pojasnilom, da se je vprašanje obstoja ekstremističnih skupin začelo obravnavati aprila lani. "Zaradi različnih okoliščin se je resnejša obravnava začela šele 26. oktobra, ko je bila seja prekinjena na dokaj nenavaden način, od takrat pa ni bilo resne razprave. Zato v enem letu nismo naredili praktično nič," je dejal Mate.

Do zamika pri delu komisije, ki bo preiskovala ektremistične skupine je po pojasnilu Maje Dimitrovski spričo zaradi politične krize in spremembe vladne koalicije, kar pa po njenem ne bo vplivalo na delo komisije, ki se bo sestajala nekrat mesečno, pred rednimi sejami DZ-ja.