Dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat je dejal, da ima generalna državna tožilka pravico predlagati, da se tožilca odpokliče iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala, če presodi, da je delal slabo. Pirnat tudi ne vidi razloga, da rezultati pregleda nad delom tožilcev ne bi bili objavljeni javno.

Dodal je, da ima Brezigarjeva vso pravico predlagati kadrovske zamenjave in je v tem primeru očitno ocenila, da stvar ni bila vodena tako, kot je treba, zato je ukrepala. V NSi-ju so razočarani, da zadeva ni bila predana sodišču, saj so pričakovali, da se bo zgodba pozitivno končala v korist oškodovancev.

Potrč: Brezigarjeva bi pregon lahko predala drugemu tožilcu
Vodja poslanske skupine SD-ja Potrč pa je dejal, da bi generalna državna tožilka kot nadrejena lahko presodila, da tožilec slabo opravlja svoje delo. Dodal je, da bi pregon lahko prevzela sama ali ga predala drugemu tožilcu. Generalna državna tožilka nima pravice vpletanja v tožilsko delo, zdaj pa mora po Potrčevem mnenju ugotoviti, ali je prav, da je štiri leta čakala v zaupanju, da bo tožilec nalogo uspešno opravil.

Kovačič je še dejal, da je vlada v tem mandatu izboiljšala pogoje za delo tožilstva, a se da te pogoje tudi izboljšati, Potrč pa je menil, da vsi ti primeri kažejo, kako daleč od resnice je ugotovitev, da je zdajšnja oblast ustvarila pogoje za uspešno in samostojno delovanje organov pregona.

Cerarjeva ne podpira potez Brezigarjeve
Podpredsednica LDS-a in nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar pa je dejala, da tožilce ščiti imuniteta, premestitev pa ne sme biti kazenski ali disciplinski ukrep. Potez Barbare Brezigar ne odobrava, dodala pa je, da se strokovne napake notranje usklajujejo, prek nadzora ali posvetovanj. O pravilnosti Penkove odločitve o odstopu od pregona pa je Cerarjeva dodala, da se bo o tem izreklo sodišče, kamor se bodo obrnili oškodovanci.