Vlada bo, kot kaže, s spremembami tožilskega zakona poskušala doseči, da bi se Mateju Oštirju in Tanji Frank Eler petletni mandat, ki jima ga je dodelilo Evropsko javno tožilstvo, končal prej, s tem pa bi vlada lahko sama predlagala nove kandidate.

Pravniki, med njimi tudi Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete, opozarjajo, da v skladu z evropskimi predpisi delegiranega tožilca brez soglasja glavne evropske javne tožilke ni mogoče odpoklicati.

Zato vlada, če bo svoje namere uresničila, tvega. "Lahko se zgodi samo še kakšna tožba zaradi sprejema zakona v nasprotju z evropsko uredbo. Prehodne določbe predvidevajo začasno prekinitev, ki pa ni mogoča po evropski uredbi," je pravnica dejala za Radio Slovenija.

"Nov predlog zakonskega določila, ki vpliva in govori o tem, da naj bi vlada predlagala imena tožilcev, seveda ne vplivajo na izbor te liste, ki naj bi jo vlada poslala Evropskemu javnemu tožilstvu. Ker je Evropsko javno tožilstvo tisto, ki izbira kandidate in na koncu potrdi kandidate," je dejal generalni državi tožilec Drago Šketa.

Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič pa je za Radio Slovenija povedal naslednje: "Težava je v tem, da si vlada jemlje pristojnosti imenovanja tako nacionalnega predstavnika kot delegiranih tožilcev, kar je izrazito sporno."

Dikaučič: Ne vidim nobene težave

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je za TV Slovenija povedal, da vlada na tokratni seji predloga spremembe zakona ni obravnavala. Poudaril je, da predlog ni končan in je v fazi usklajevanja.

Sta delegirana tožilca s stališča vlade imenovana za pet let ali ne? "Tudi urad Evropskega javnega tožilstva je povedal, da je delegirana tožilca imenoval za obdobje. Ne vidim nobene težave. Ona dva lahko zdaj normalno delata. Torej, razrešili smo zadevo in to je to," je izjavil.

Dikaučič je tudi dejal, da je bil predlog spremembe zakona pripravljen skupaj z državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Katjo Triller Vrtovec. TV Slovenija pa je neuradno od virov blizu ministrstva izvedela, da naj bi predlog pripravila predvsem državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, minister pa da je pod predlog zgolj prispeval svoj podpis.

Ali lahko vlada dejansko opravi razrešitev?

Ali lahko nacionalne oblasti razrešijo evropskega delegiranega tožilca, ker se je medtem spremenila nacionalna zakonodaja, ki govori o imenovanju teh tožilcev? Uredba o Evropskem javnem tožilstvu te možnosti izrecno ne izključuje, je za TV Slovenija poročala dopisnica Mojca Širok. Pravna mnenja o tem, ali je pravno vzdržna, pa so deljena.

Kaj piše v uredbi? Država članica delegiranega tožilca brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa samo iz razlogov, ki so povezani z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe. Če pa se država članica odloči, da bo to storila iz razlogov, ki niso povezani z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe, mora evropskega glavnega tožilca o tem zgolj predhodno obvestiti. Uradne informacije o tem, ali se namerava slovenska vlada sklicevati na ta del uredbe in ali je o svojih načrtih že obvestila Evropsko javno tožilstvo, za zdaj nimamo.

"Uredba ima ta 17. člen v povezavi z imenovanjem in razrešitvijo, ki v bistvu predvideva dve možnosti. Ena je v povezavi z delom Evropskega javnega tožilstva. Druga pa je nacionalna možnost. Nekateri delegirani tožilci hkrati opravljajo nacionalne preiskave, torej zadeve zunaj uredbe Evropske unije, in zadeve v povezavi s preiskavami zlorab evropskih sredstev. To sta dve poti za razrešitev. Vemo, tudi po zakonu o državnem tožilstvu, kakšna je pot za razrešitev. Torej, ni vlada tista, ki bi samoiniciativno in iz nekih svojih razlogov razreševala tožilce, ker tožilska funkcija je trajna in neodvisna. Razlogi, zakaj se lahko razreši državni tožilec, po naši nacionalni zakonodaji niso vezani na to, da ministru ali predsedniku vlade ali komu ni všeč konkreten tožilec, ampak so vezani na izgubo državljanstva Republike Slovenije, upokojitev, storitev kaznivega dejanja, prevzem recimo funkcije ministra ali druge nezdružljive funkcije s funkcijo državnega tožilca. Tako da sklep Evropskega javnega tožilstva, ki je bil sprejet za dobo petih let, nedvomno velja, je del prava Evropske unije in zavezuje tudi Slovenijo. In glede na to, da njiju slovenska vlada ni imenovala, ju tudi ne more enostavno razrešiti, nikakor pa ne brez sodelovanja glavne evropske tožilke," pa je zadevo v Odmevih dodatno komentirala pravnica Janja Hojnik.

Slovenski politični odzivi

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je na Twitterju zapisal, "da je poskus razrešitve pravkar imenovanih delegiranih tožilcev z novim zakonom o državnem tožilstvu, treba ustaviti že v Sloveniji". "Upam, da poslanci ne bodo dovolili spodkopavanja pravnega reda in sramotenja države," je poudaril.

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je v sredo s figo v žepu čestital delegiranima tožilcema, ki ju je kolegij Evropskega javnega tožilstva (EPPO) imenoval za polni petletni mandat, v isti sapi pa spisal nov predlog zakona, s katerim bi ju spravil ob njuno funkcijo, je v izjavi za javnost sporočila Tina Heferle (LMŠ).

Novi vladni predlog ni samo izjemno v posmeh: je izjemno nevaren, tako iz vidika vladavine prava, saj vlada skuša uzakoniti drugačno rešitev za nazaj, torej retroaktivno, čeprav imamo v naši državi določena pravila glede uporabe retroaktivnosti oz. kdaj se lahko uveljavijo pravne določbe za nazaj. Vladni predlog ne izpolnjuje nobenega izmed pogojev za uveljavitev retroaktivnosti, je poudarila po poročanju TV Slovenija.

V LMŠ-ju so sicer vlado prehiteli in v parlamentarni postopek vložili zakonsko novelo, s katero skušajo, kot je na Twitterju zapisal predsednik stranke Marjan Šarec, upočasniti namero vlade za uzakonitev odpoklica obeh delegiranih tožilcev.

Absurdni manevri in gimnastika vlade

Tudi v SD-ju opozarjajo, da si skuša vlada s predlogom podrediti imenovanje delegiranih tožilcev. Vložitev zakonske novele v vladni postopek je po besedah Meire Hot "absurden manever". Nadaljuje se smešenje Slovenije v EU-ju. Očitno je, da ministru za pravosodje ni jasno, kaj pomeni nadrejenost prava EU-ja, je opozorila po poročanju Slovenske tiskovne agencije.

Delegirana tožilca je mogoče razrešiti le s soglasjem evropskega glavnega tožilca, je poudarila podpredsednica SD-ja Dominka Švarc Pipan. Po njenem mnenju gre za "neverjetno pravno gimnastiko vlade", ki si podreja vse institucije, vrednote in načela pravne države ter krši tako slovenski ustavni kot evropski pravni red.

Na vprašanje, ali skuša vlada tako po vzoru Poljske sprožiti postopek o ugotavljanju primarnosti prava EU-ja, je Meira Hot poudarila, da je ustavno sodišče že večkrat poudarilo načelo nadrejenosti prava EU-ja. Švarc Pipan pa je dodala, da je uredba kot pravni akt Unije neposredno zavezujoča, vsak nacionalni zakon in določbe, ki bi bil v nasprotju z uredbo, pa je neveljaven.

Tudi v SAB-u potezo ministra in vlade razumejo kot še en poskus rušenja demokratične ureditve, podrejanja sodne veje oblasti in tožilske organizacije, ki bi morala biti samostojna in neodvisna, je dejala Maša Kociper.

"Minister Dikaučič in vlada se smešita, ne samo pred domačo strokovno javnostjo, ampak tudi pred evropskim javnim tožilstvom ter pred celotnim EU-jem in svetom," je opozorila poslanka SAB-a.

Vatovec: Predlog je brezpredmeten

Dikaučič je osumljen davčne utaje in poneverbe listin, zato poslancev Levice ne preseneča, da so na ministrstvu pripravili predlog, ki je zelo verjetno v nasprotju z vsakršno ustrezno proceduro in pravnim postopkom, je opozoril poslanec Levice Matej T. Vatovec.

Predlog, ki ga je vložilo pravosodno ministrstvo, je sicer po njegovih besedah popolnoma brezpredmeten, saj so pravila EPPO-ja zelo jasna, vendar pa kaže pa na to, kako daleč je vlada pripravljena iti v rušenju postopkov. Pri tem se poslanec sprašuje, ali gre pri ravnanju ministra za poplačilo dolga stranki SDS in predsedniku vlade, potem ko je preživel interpelacijo v DZ-ju.