Finančni minister Klemen Boštjančič je v uvodnem nagovoru na javni tribuni v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo v Ljubljani zagotovil, da je država sposobna finančno izpeljati projekt JEK 2. Dejal je, da podpira idejo o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerem bi imela država skupaj s podjetji v 100-odstotni državni lasti večino kapitala in glasovalnih pravic. Na ta način bi država po sedanjih predvidevanjih podprla kar 85 odstotkov naložbe.

Glede posojil se po Boštjančičevem mnenju kot najbolj smotrna kaže možnost, da bi se na mednarodnih dolžniških trgih zadolžila država, ki bi denar z določenim pribitkom nato posodila projektnemu podjetju. Dodal je, da danes sicer obrestnih mer, kakršne bodo takrat, ko bo čas za to odločitev, ni mogoče predvideti, ne verjame pa, da bodo te znova negativne ali ničelne. "Slovenija ima danes zagotovljen učinkovit dostop do dolžniškega kapitalskega trga v različnih valutah, na več trgih po ugodnih obrestnih merah. (...) Danes se zadolžujemo po 3-odstotni obrestni meri na deset let," je pojasnil.

"Gre za izjemno tvegan finančni projekt"

Večina udeležencev javne tribune pa je bila do ekonomske upravičenosti projekta JEK 2 zelo skeptična. "Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času gradnje kot v času delovanja," je opozoril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Finančno močnejše države se otepajo prevzemanja poroštev za jedrske elektrarne, je dejal in kot primer navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti.

Za 40 odstotkov bi se zadolžila država, za 35 bi lahko izdala obveznic

Sorodna novica Projekt JEK 2 bi lahko bil ekonomsko upravičen le, če bi pri financiranju sodelovala država

Finančna konstrukcija za JEK 2 še ni in še ne more biti zaprta. Znana bo ob končni investitorjevi odločitvi, predvidoma do konca leta 2028, je dejala finančna direktorica družbe Gen energija, ki je investitor projekta, Nada Drobne Popovič.

Pri izračunu ekonomike projekta, katere recenzijo so v Gen energiji predstavili v petek, so upoštevali, da bi bilo 25 odstotkov potrebnega kapitala lastniškega – odgovora na to, ali bi lahko sodelovala Gen energija, še ni – od preostalih 75 odstotkov pa 40 odstotnih točk dolg države in 35 odstotnih točk izdaja obveznic. Ob različnih predpostavkah cene zadolževanja (v višini dveh, treh in štirih odstotkov) so dobili oceno, da bi cena elektrike iz JEK-a 2 znašala med 66 in 99 evri na megavatno uro (MWh).

Tudi generalni direktor družbe Eles, ki je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, Aleksander Mervar meni, da je projekt JEK 2 izjemno tvegan. V nasprotju z Gen predvideva, da bo strošek financiranja najmanj od 4,5 do pet odstotkov. Pri takšnih stroških pa bi prodajna cena elektrike znašala že okoli 121 evrov na megavatno uro, je razvidno iz predinvesticijske študije Gen energije, pri čemer inflacija ni upoštevana.

Sorodna novica Bi Slovenija lahko pridobivala elektriko zgolj iz obnovljivih virov energije?

Ekonomist Marko Jaklič je opozoril, da zadolževanje za JEK 2 državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi jedrski elektrarni, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih. Ob tem je navedel ugotovitve študije, ki smo jo objavili na MMC-ju, da je mogoče leta 2050 zagotoviti proizvodnjo elektrike samo z obnovljivimi viri energije (OVE).

Do tega pa je bil skeptičen Mervar. Eles je namreč na naročilo MOPE-ja izdelal več študij prihodnje preskrbe Slovenije z električno energijo in izluščil tri najboljše možnosti. Prva bi bila gradnja JEK-a 2 in obratovanje Nuklearne elektrarne Krško do leta 2063, druga brez JEK-a 2 in obratovanje NEK-a do leta 2063 ter dodatne zmogljivosti OVE-ja, tretja pa brez JEK-a 2 in podaljšanja NEK-a ter še dodatni OVE-ju. "Vsaka varianta ima svoja tveganja ... in nobena ni 100-odstotni OVE," je dejal.

Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je med alternativnimi možnostmi navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter poudaril hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. Opozoril je na morebiten velik dodaten pritisk na proračun v primeru JEK-a 2, med drugim ob predvidenih višjih izdatkih za pokojnine in plače v javnem sektorju ter ob obetih manj sredstev za kohezijo.

Da je projekt za državo, če bi se zalomil, lahko poguben, so se strinjali Mervar, Sonnenschein, Jaklič in nekdanji minister in dolgoletni direktor Evropske energetske skupnosti Janez Kopač. "Razprava o JEK-u 2 močno spominja na razprave v času promocije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj," je dejal Kopač. Kot kritično ugotavlja, se govori le o stabilnosti in nizkih cenah, namerno pa se zamolčijo vsa tveganja, ki so vnaprej znana. Po njegovem mnenju bi zadolževanje države, kot ga je omenil finančni minister Boštjančič, poslabšalo njeno bonitetno oceno in posledično tudi povzročilo višje stroške zadolževanja gospodarstva. Finančni minister meni drugače, in sicer da bi Slovenija lahko zagotovila potreben obseg dolžniškega financiranja, ne da bi se njen položaj na mednarodnih dolžniških trgih poslabšal.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da ministrstvo pridobiva informacije glede alternativnih možnosti ter da je pomembno, da bodo do leta 2028 na voljo tako podatki o JEK-u 2 kot o alternativah.