Člani ustavne komisije DZ-ja bodo konec maja znova zasedali na temo spremembe ustave glede volitev sodnikov. Med gradivi za sejo je tudi dopolnjeno mnenje strokovne skupine o osnutku ustavnega zakona, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar.

Proti posegom v trajnost sodniške funkcije

Skupina med drugim ne podpira predlaganih sprememb ustave, po katerih bi sodnika najprej imenovali za dobo treh let, v tretjem letu pa bi ga lahko imenovali za trajen mandat. Meni namreč, da je trajnost sodniške funkcije temeljna predpostavka sodniške neodvisnosti.

"Garancija trajnosti sodniške funkcije pomeni, da sodniki niso podvrženi reelekciji, torej periodičnemu ponovnemu imenovanju oziroma volitvam, kar zagotavlja, da jim ni treba soditi všečno tistim, ki naj bi jih ponovno volili oziroma jim podaljševali sodniško funkcijo," je skupina izpostavila v mnenju. Pomembna je tudi notranja neodvisnost sodnikov, pri kateri gre za neodvisnost sodnika v razmerju do drugih sodniških kolegov oziroma nadrejenih, ki bi sodnike v času preizkusne dobe ocenjevali, so dodali.

Po mnenju skupine je cilj predlagane spremembe ustave v delu sicer legitimen, ker zasleduje cilj celovite prenove sistema usposabljanja za strokovno in učinkovito opravljanje sodniške službe. Strokovna skupina zato predlaga uvedbo preizkusne dobe za sodniške kandidate kot pogoja za pridobitev trajne sodniške funkcije. V okviru preizkusne dobe se bodo preverile strokovna usposobljenost in druge odlike, ki so potrebne za opravljanje trajne sodniške funkcije, so zapisali.

Za prenos pristojnosti na predsednika republike

Sorodna novica Kaučič o predlogu sprememb ustave: V Sloveniji imamo anomalijo, popačen sistem izvolitve

Ob tem pa strokovna skupina v celoti podpira prenos pristojnosti imenovanja sodnikov z DZ-ja na predsednika republike. Kot poudarjajo, je v parlamentarnem sistemu vloga predsednika države bolj odmaknjena od strankarske politike, zato predstavlja bistveno manjše tveganje za sodniško neodvisnost, kot ga predstavlja odločanje parlamenta.

Predlagana sprememba pa po mnenju skupine "pravilno ohranja" tudi odločilno vlogo Sodnega sveta pri izbiri in predlaganju enega kandidata za posamezno prosto sodniško mesto. Kot strokovni organ, ki ga sestavljajo izključno pravniki različnih poklicev, je Sodni svet usposobljen za presojo zakonskih pogojev in objektivnih kriterijev za imenovanje sodnikov, prav tako je politično nevtralen organ, ki mu je zajamčena samostojnosti in avtonomen položaj, so povedali.

"Najpomembnejša pridobitev, ki jo prinaša predlagani 130. člen ustave, pa bo v tem, da akt imenovanja ne bo več prosta diskrecijska odločitev političnega telesa, saj bo predsednik republike vezan na predlog Sodnega sveta," so dodali. Ob tem dodajajo, da bo moral zakon primerno urediti tudi pravico neizbranega kandidata do pravnega sredstva zoper odločitev Sodnega sveta.

Proti razrešitvi sodnika, ki krši ustavo ali zakon

Strokovna skupina ne podpira tudi predloga ustavne spremembe, ki uvaja obvezno razrešitev sodnika, če ta krši ustavo ali zakon, saj iz obrazložitve predlaganih sprememb ni razvidno, v čem je razlog za uvedbo obligatorne razrešitve sodnika. Če bi bila razrešitev sodnika obligatorna, bi morala ustava bodisi določiti objektivni kriterij kršitve ustave ali hujše kršitve zakona kot podlage za obvezno razrešitev. V nasprotnem primeru bi zakonodajalec lahko štel, da mora biti razrešitev sodnika obvezna ne glede na težo kaznivega dejanja, so poudarili.

Razrešitev sodnika je sicer mogoča že zdaj. Zaradi prenosa pristojnosti imenovanja sodnikov z DZ-ja na predsednika republike pa bo po mnenju strokovne skupine v ustavi treba spremeniti tudi člen, ki se nanaša na razrešitev sodnikov. Po predlogu skupine bi člen spremenili tako, da predsednik republike na predlog Sodnega sveta razreši sodnika, če ta krši ustavo ali zakon.

Seja ustavne komisije, na kateri bodo razpravljali o spremembi ustave glede volitev sodnikov, je sklicana za 31. maj. Na sejo so poleg predlagatelja vabljeni še predsednica republike, vlada, državni svet, predstavniki Sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva.