Pogovora o duševnih stiskah otrok in mladih ob epidemiji covida-19, ki ga je organiziral predsednik republike Borut Pahor, se je udeležil tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Ta se je zavezal, da bo pri vladi čim prej imenovan svet za duševno zdravje, od katerega veliko pričakuje. Imenovanje sveta bo po njegovem mnenju dober začetek uspešne zgodbe o obvladovanju problematike na področju duševnega zdravja, zlasti duševnega zdravja mladih.
Ob pozivih k prizadevanjem za odprte šole pa je dejal, da bodo šole res lahko odprte, če bomo v državi dosegli čim večjo precepljenost proti covidu-19. "Doseči čim večjo precepljenost je naša družbena odgovornost," je poudaril. Zagotovil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo obravnavano področje naslovljeno prednostno pri vseh odločevalcih.
ZPMS: Za največjo težavo so se pokazali odnosi s starši
Tom telefon, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), je pokazal, da so odnosi s starši največja težava, je dejala predsednica zveze Darja Groznik. Otroci so bili po njenih besedah v času epidemije osamljeni, poročali so o samopoškodovanju in motnjah hranjenja. Šolsko ministrstvo je pozvala, naj učiteljem predlaga pogovore v okviru razrednih ur na teme, ki otroke zanimajo. Šole naj organizirajo tudi čim več športnih dejavnosti in šole v naravi, prav tako naj bo tudi čim več drugih programov in dejavnosti, ki denimo krepijo otrokovo samozavest in znanje staršev, je dejala. Pozvala je k okrepitvi učinkovitosti zdravstvenih in svetovalnih služb, ki bodo nudile potrebno pomoč otrokom in mladim v stiski na vseh koncih Slovenije, ne le v Ljubljani.
O stigmi tistih, ki se znajdejo v duševni stiski
K ukrepanju so pozvali tudi predstavniki mladih. V. d. predsednika nacionalnega odbora mladih pri ZPMS-ju Lars Podkrajšek je izpostavil veliko stigmo tistih, ki se znajdejo v duševni stiski. Po njegovih besedah so nujni takojšnji ukrepi, da se bo stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladih izboljšalo.
Alarmantno stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je potrdila vodja nacionalnega programa za duševno zdravje Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Jožica Maučec Zakotnik. S težavami v duševnem zdravju se spopada približno tretjina mladih, je izpostavila. Zaradi pomanjkljivosti v šolskem, zdravstvenem in socialnem sistemu so po njenih navedbah potrebne korenite spremembe za krepitev duševnega zdravja, hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo službe lahko stopenjsko naslovile težave otrok in mladostnikov.
Trenutno si je treba prizadevati, da se bodo otroci okrepili, saj je njihova sposobnost prilagajanja izčrpana, pa je dejala predstojnica službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani Marija Anderluh. Otroci po njenih besedah nimajo virov, da bi se lahko pobrali iz stiske. Razlike med otroki so zelo velike in epidemija jih je še povečala, je poudarila.
Poziv h kadrovski okrepitvi svetovalnih služb
V šolah je svetovalna služba glavni preventivni mehanizem, ki naj pomaga regulirati vsakodnevne pritiske, je dejala predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Vič Ljubljana Ajda Erjavec. Te službe, ki povezujejo različna področja, bi bilo po njenem mnenju treba bolj okrepiti, najprej predvsem kadrovsko, potem pa še vsebinsko.
Državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec je zagotovil, da je prenova smernic za delovanje svetovalnih delavcev v načrtu. Spomnil je tudi, da imajo strokovni delavci v izobraževanju na voljo več kot 20 izobraževalnih programov, ki jih lahko izberejo. Niso pa obvezni, je dodal. Če se bodo razmere jeseni poslabšale ali če se stvari ne bodo premikale, kot bi se morale, se bodo še enkrat sešli, je ob koncu pogovora napovedal predsednik Pahor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje