Na podmladke strank smo naslovili nekaj vprašanj v povezavi s tem, pri čemer smo tako na opozicijske kot na koalicijske naslovili tudi nekaj pomislekov, ki se pojavljajo v zvezi z njihovimi stališči.

V Slovenski demokratski mladini razumejo nezadovoljstvo študentov, a demonstracije, kot menijo, s seboj nosijo tudi določeno nevarnost: "Študentske demonstracije so izraz nezadovoljstva s predlogi vlade, ki so popolnoma neusklajeni in škodljivi za študente. Tako tudi razumemo napoved protestov. Ne podpiramo pa demonstracij, ki so namenjene ohranjanju privilegijev študentskih funkcionarjev in finančnih mahinacij, ki so v zadnjem času vedno bolj pogoste," za MMC pojasnjuje Jan Miklavc.

Demonstracije podpirajo tudi v Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije, saj menijo, da lahko le še ulica prepriča vlado, da študente iz zakona o malem delu izvzame. "Zakon o malem delu pomeni pravi socialni brodolom tako za študente, kot tudi za njihove starše," je prepričan predsednik podmladka Jernej Vrtovec.

Kaj pa očitek o majhnem deležu študentov, ki jih bo zakon prizadel?
Toda v javnosti je bilo pogosto slišati očitke, da bodo napovedane spremembe prizadele le majhen del študentov. Kot menijo v Mladi Sloveniji, gre za izmišljene podatke in zavajanje javnosti s strani vlade. Zakon bo prizadel vsakega študenta, saj nekdo, ki je brez finančnih sredstev za študij, mora delati, to je namreč njegov edini vir prihodka; takih primerov pa je pri nas veliko, pravijo. O tem so prepričani tudi v SDM-ju, saj bo, kot navajajo, študentsko delo po novem bolj obdavčeno, študenti pa manj konkurenčni. "Hkrati lahko pričakujemo težave pri posredovanju študentskega dela in izdajanju napotnic, zato se bodo težave pojavile že takoj ob potencialni uveljavitvi zakona, globlje težave pa se bodo pokazale pozneje," menijo.

Namesto protesta zabava?
In možnost izgredov ali pretirano pitje alkohola na demonstracijah? Eno in drugo je treba preprečiti, kar je stvar organizatorjev, menijo v MSi-ju. "Če se bo protestov kdo udeležil, kot da je to vrsta zabave, bo to dokaz, da bo število udeležencev umetno napihnjeno za potrebe študentskih organizacij. To pomeni, da ŠOS in druge organizacije nimajo podpore v študentski populaciji, kar je jasen znak, da so potrebne spremembe tudi na področju študentskega organiziranja," odgovarjajo v SDM-ju.

Podobno menijo v podmladkih koalicije, kjer opozarjajo, da so dejanja odraz tistih, ki jih izvajajo.

Koalicijski podmladki: Demonstracije da, a ne tokrat
Predsednik Mlade liberalne demokracije Borut Cink pa je za MMC povedal, da so proti študentskim protestom, kar zadeva zakon o malem delu. Demonstracije so po njegovih besedah sicer legitimno sredstvo protesta in v preteklosti se je izkazalo, da so tudi učinkovite. "V Mladi liberalni demokraciji se zavzemamo za brezplačen in dostopen študij, zavzemamo se za več štipendij in več študentskih postelj, ne strinjamo pa se, da se manipulira z dijaki in študenti samo zato, da se ohrani status quo, od katerega imajo najmanj koristi prav slednji," dodaja.

"Sami protesti se nam zdijo korektni, saj odražajo nezadovoljstvo državljanov. Razlika je, če so protesti, kakršni so napovedani jutri, organizirani na manipulaciji študentov," je za MMC dejal predsednik podmladka Zaresa - Zares aktivni, Matic Vidic.

V mladem forumu SD-ja prav tako menijo, da demonstracije niso potrebne, pri čemer opozarjajo tudi na to, da pogajanja med vlado in ŠOS-om še potekajo. Sami verjamemo, da je koncept zakona o malem delu dober, a potrebuje še določene spremembe, je za MMC pojasnil Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma SD. "ŠOS se zagotovo zaveda relativne podpore predlogu zakona, zato predvidevamo, da so samo vsebino demonstracij razširili, ker drugače ne bi zbrali dovolj ljudi. V celotni zgodbi nas predvsem moti dejstvo, da je ŠOS izpostavil probleme štipendiranja, študentskih postelj itd., šele takrat, ko se je v javnosti pojavil predlog, ki bi se dotaknil tudi njihovega financiranja," je še povedal.

Gre torej študentom predobro?
Ali to pomeni, da je položaj študentov tako dober, da razlogov za pritoževanje ni? Študentski položaj je dober in malo delo ga bo še izboljšalo, zato je absurd, da se demonstrira proti izboljšavi položaja, odgovarja Vidic. Obenem bodo študentske organizacije imele omejeno vrečo denarja, kar je dobro, saj je zdajšnji delež tega denarja prevelik in omogoča netransparentnosti, dodaja.

Socialni položaj študentov ni dober, obenem pa tudi ni alarmanten, meni Cink. Država mora, kot meni, sistemsko poskrbeti za to, da bodo tisti, ki bodo želeli in ki so sposobni, lahko študirali ne glede na svoj socialni položaj. Več štipendij in več študentskih nastanitvenih kapacitet so prave rešitve, ne pa ohranjanje sistema študentskega dela, ki vsem drugim prinese več kot študentom samim, dodaja.

Da bi položaj študentov vedno lahko bil boljši, meni tudi Kastelic; demonstracije po njegovem pridejo na vrsto šele, ko se porabijo vsi mogoči načini usklajevanj.