Danes se za vsakega vodilnega človeka pričakuje, da zna voditi dialog, da zna priti do nekega konsenza in da pri odločitvah zbere vedno dovolj poguma, da jih naredi in jih ne pušča ob strani ali prelaga.
Vsaka osebnost prinese s seboj tako svoj teološki kot svetovnonazorski arzenal, ki ga uveljavlja na nek način tudi skozi konkretno pastoralno praktično delo.
Tako je o novem ljubljanskem nadškofu in metropolitu Antonu Stresu, ki bo umeščen konec januarja, dejal moralni teolog Ivan Štuhec. Dozdajšnji ljubljanski nadškof Alojz Uran je bil vse svoje življenje ljudski človek, na področju vodenja pa je imel določene težave, ki so vplivale tudi na njegovo zdravstveno stanje, je dodal Štuhec. Od Stresa, ki ga ima za najbolj razgledanega med slovenskimi teologi in filozofi, pričakuje, da bo vlogo vodenja Cerkve na Slovenskem opravljal brez stresnih situacij.
Vsako novo imenovanje na tako pomembnem mestu, kot je mesto ljubljanskega nadškofa, prinaša spremembe, ki posegajo v način vodenja. "Vsaka osebnost prinese s seboj tako svoj teološki kot svetovnonazorski arzenal, ki ga uveljavlja na neki način tudi skozi svoje konkretno pastoralno praktično delo", meni Štuhec, sicer predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani.
"Uran je bil bolj človek karizme kakor človek vodenja organizacije"
Dozdajšnji nadškof je bil po mnenju Štuheca bolj človek neke karizme kakor človek vodenja organizacije. Ker danes Cerkev zahteva tudi te sposobnosti, bi morali odgovorni pri imenovanjih ljudi na taka mesta to upoštevati, je poudaril Štuhec.
"Vera in družbeno sta med seboj povezana, zato se mora tudi nadškof opredeliti do družbeno aktualnih tem," je prepričan moralni teolog. Po njegovem mnenju Uran ni bil čisto družbeno anemičen in odsoten, njegov jezik je bil morda drugačen kot od predhodnikov, sicer pa se je ob ključnih priložnostih družbeno opredeljeval. Stres pa je, kot pravi Štuhec, na tem področju od svojih začetkov posebej aktiven in ga skozi to pozna tudi večji del javnosti.
Štuhec: Pričakovati je več pobud od Cerkve
V zadnjih petih letih smo po njegovih besedah prišli v stanje, ko so se neke stvari dosegle in uredile, potem pa je nastal nekakšen premor. "S tega vidika je bila zaznana neka odsotnost iniciative z vrha Cerkve do države in v tem smislu bi lahko ocenjevali, da Uran na tem področju ni videl svojega poslanstva ali svoje aktivnosti."
Sicer se po njegovih napovedih odnos Cerkve do države, ki je jasno postavljen s stališči Drugega vatikanskega koncila, v prihodnje ne bo spremenil v ničemer drugem, "razen v tem, da bo morda več pobud prihajalo v smeri urejanja tistega, kar še ni urejeno".
Štuhec zanikal namigovanja medijev glede Rodeta
Štuhec je tudi zanikal namigovanja nekaterih medijev, da razlogi za Uranov odstop niso samo zdravstveni, ampak naj bi šlo za nezadovoljstvo Vatikana z Uranovo neodločnostjo ob imenovanju direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Prav tako po njegovih navedbah ni mogoče, da bi se iz Rima na mesto ljubljanskega nadškofa po izteku mandata vrnil kardinal Franc Rode.
Kot pojasnjuje profesor, bo Uran ob prenehanju vodenja ljubljanske nadškofije upokojeni nadškof, upokojeni škofje pa po dogovoru s svojimi nasledniki delujejo predvsem pastoralno. Sicer ni nobena zakonitost, da ljubljanski nadškof predseduje Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je pa to v Sloveniji tradicija, zato Štuhec pričakuje, da bo Stres prevzel tudi to mesto.
Danes se za vsakega vodilnega človeka pričakuje, da zna voditi dialog, da zna priti do nekega konsenza in da pri odločitvah zbere vedno dovolj poguma, da jih naredi in jih ne pušča ob strani ali prelaga.
Vsaka osebnost prinese s seboj tako svoj teološki kot svetovnonazorski arzenal, ki ga uveljavlja na nek način tudi skozi konkretno pastoralno praktično delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje