Lovro Šturm, nekdanji pravosodni minister in član Demosovega volilnega štaba, je na današnjem predavanju v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo najprej pojasnil, da je slovenska skupščina decembra leta 1989 sprejela zakon o volitvah. "Zakon je omogočil nastop tudi novim političnim organizacijam na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji, ki so bile 8. aprila na cvetno nedeljo," poudarja.

Po Šturmovih besedah so bile spomladanske volitve leta 1990 resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene. Pojasnil je, da so bile novoustanovljene politične stranke, združene v koaliciji Demos, v neenakopravnem položaju glede na stranke, naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije). Te so lahko delovale vsepovsod, v vseh organizacijah, v državni upravi, javnih službah, delovnih organizacijah, nove pa tega po navedbah Šturma niso smele.

Rezultat tega je bil, da so imele takratne politične organizacije pri volitvah na 7.000 voliščih zbora združenega dela po vsej Sloveniji veliko prednost. To se je pokazalo tudi tako, da je Demos glede na splošno razpoloženje osvojil 47 mest od 80 v družbenopolitičnem zboru, 51 mest od 80 v zboru občin in samo 29 mest od 80 v zboru združenega dela v takratni republiški skupščini, je prepričan nekdanji minister.

Šturm je poudaril, da so za Slovenijo te volitve pomenile velikanski premik. "Takrat je Slovenija na dokaj eleganten način prešla iz enopartijskega sistema v večstrankarski sistem. Te volitve so seveda tudi omogočile, da je Slovenija postala samostojna država in glavno zaslugo za to ima Demos, ki je ne samo to ves čas želel in imel za končni cilj, ampak je tudi s svojimi poslanci v skupščini to tudi zakonodajno izpeljal," je poudaril.

Ob tem je izpostavil ključne zakone, ki so omogočili osamosvojitev, zlasti zakone o vojaškem proračunu, o vojaški obrambi in vojaški dolžnosti. Ti zakoni so bili v parlamentu sprejeti izključno z glasovi Demosovih poslancev, je še dodal nekdanji pravosodni minister in ustavni sodnik Šturm.

Ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev bo tudi priložnostna razstava, ki jo v Evropskem parlamentu v Bruslju 14. aprila organizira slovenska delegacija Evropske ljudske stranke. Pred 20 leti, 8. aprila 1990, je namreč v Sloveniji potekal prvi krog prvih večstrankarskih in demokratičnih volitev v novejši slovenski zgodovini. Drugi krog volitev je bil 22. aprila.

Volivci so odločali o poslancih (takrat se jim je reklo še delegati) v tridomni slovenski skupščini oz. slovenski parlament ter o predsedniku predsedstva Slovenije in članih predsedstva. Skupščina je štela 240 delegatov (80 delegatov družbenopolitičnega zbora, 80 delegatov zbora občin in 80 delegatov zbora združenega dela - volitve v ta zbor so bile 12. aprila). Na volitve 8. aprila je prišlo 83,5 odstotka volilnih upravičencev.

Na volitvah v skupščino je zmagal Demos, ki je pozneje sestavil vlado, ki jo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle, na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije pa je v drugem krogu zmagal Milan Kučan, člani predsedstva so postali Ivan Oman, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec.