Za sodelovanje so se dogovorili z ministrstvom za javno upravo, ki bo zagotavljalo komunikacijske zmožnosti, vse drugo pa je v polni pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je pojasnil njen predsednik Boris Štefanec. Prenos na drug strežnik tudi ni povzročil nobenih bistvenih stroškov, dodaja.

V prihodnjih dneh bodo sicer na KPK-ju morali Supervizor prilagoditi novi zakonski določbi, ki bo stopila v veljavo 28. julija, je še spomnil Štefanec.

Supervizor ne bo omogočal tudi iskanja po družbenikih ob pogoju, da se bo poleg imena vpisal tudi eden izmed dodatnih podatkov, kot so EMŠO, davčna številka ali naslov osebe. Kot so dodatno pojasnili v KPK-ju, te funkcije ne bodo uvedli, saj z omenjenimi dodatnimi podatki ne razpolagajo. Bo pa takšno iskanje v svoji aplikaciji omogočal Ajpes.

Odločitev za prenos na javni strežnik
Supervizor ni bil dostopen od ponedeljka, ko je njegov dotedanji upravljavec Primož Bratanič aplikacijo ugasnil, podatke pa kot edino kopijo predal predsedniku KPK-ja. Bratanič je ob tem zanikal navedbe, da je Supervizor ugasnil zaradi odločbe informacijske pooblaščenke oziroma dostopanja do podatkov o družbenikih prek Googla. Ti podatki so bili umaknjeni že prej, pojasnjuje Bratanič.

Štefanec je v nedavni izjavi potrdil, da sam navodila za ugasnitev Supervizorja ni podal, ob tem je tudi zanikal, da bi nastal spor z zunanjim sodelavcem, in predstavil razloge za soglasno odločitev vodstva KPK-ja, da se aplikacija Supervizor prenese na javni strežnik. Na Supervizor in KPK se je namreč zvrstilo kar nekaj napadov, pojavljala pa so se tudi vprašanja, ali aplikacija ima pravno podlago in ali predstavlja primerno orodje, vse to pa je bilo po besedah Štefaneca vzrok za razmislek o aktivnostih, ki bi zmanjšale negotovost in možnost napadov.