Člani Sveta RTV Slovenija so na izredni seji obravnavali in potrdili rokovnik, na podlagi katerega bodo izpeljali postopek izbire predsednika in dveh članov uprave RTV-ja. Predsednik sveta Goran Forbici je pojasnil, da se je za sklic izredne seje odločil, ker se rok za prijave izteče že ta petek, zato za sklic redne seje skoraj ni bilo časa.

"Svet RTV Slovenija se je že na začetku javno zavezal, da bo postopek izbire nove uprave izvedel kar se da hitro in v najkrajših razumnih rokih. Zato moramo pred iztekom roka za prijave postaviti pravila, kako bomo ravnali v nadaljevanju," je pojasnil.

Razpisna komisija, ki jo bo vodila članica sveta Špela Stare, bo kandidatom za predsednika uprave že v petek odposlala obvestilo o terminu pogovorov in predstavitev.

Predsednik uprave bo moral med prijavljenimi kandidati za dva člana štiričlanske uprave, ki izpolnjujejo pogoje, svetu zavoda do 17. julija predlagati dva. Svet bo o njiju glasoval dva dni pozneje.

Člani sveta so danes (ponedeljek) dopolnili tudi poslovnik sveta. V skladu z dopolnitvijo sme predsednik sveta kadar koli v imenu sveta zahtevati od uprave dokumentacijo ali poročilo, potrebno za izvajanje zakonskih nalog sveta. O vsaki takšni zahtevi mora predsednik sveta sočasno obvestiti vse člane sveta.

Predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Troha je varovalko, ki predsednika sveta zavezuje k hkratnemu obveščanju vseh članov, označil kot dovolj močno za odpravo vsakega suma, da bi si predsednik sveta lahko prisvojil kakšne dodatne pristojnosti.

Upravo RTV Slovenija tako v skladu z novelo zakona o RTV Slovenija, ki je bila potrjena tudi na referendumu novembra lani, sestavljali štirje člani s štiriletnim mandatom, vodil pa jo bo predsednik uprave. En član uprave bo delavski direktor, ki ga izvolijo zaposleni zavoda na neposrednih volitvah, ne sme biti hkrati predsednik ali član sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik.

Uprava bo odločala z večino glasov vseh svojih članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave. Za predsednika in člane uprave se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Vlada je želela položaj generalnega direktorja zamenjati s štiričlansko upravo, s čimer bi integrirali vodilne funkcije javnega medijskega servisa. To je po mnenju vlade, ki je pripravila novelo zakona, glede na tehnološke spremembe in obstoječe medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja.

Kako posluje javni zavod?

Vodstvo RTV Slovenija je pred dnevi Svetu RTV SLO posredovalo poročilo o izvedbi programsko-produkcijskega načrta (PPN) za obdobje od januarja do marca letos vključno z oceno poslovanja do konca letos, obenem pa pripravilo sporočilo za javnost. Na oboje se je Svet RTV SLO danes odzval z lastnim sporočilom za javnost.

Svet obtožuje vodstvo zavoda, da je to navedlo več polresnic in zamolčalo bistvena dejstva glede poslovanja. "V sporočilu za javnost je bilo poudarjeno, da je RTV Slovenija v obdobju od januarja do maja 2023 poslovala bolje od načrta. A pri tem je bilo zamolčano, da je bil nominalno boljši poslovni izid dosežen zaradi predčasne prodaje delnic Eutelsat Communications," je zapisal in poudaril, da bi bil brez predčasne prodaje poslovni izid celo za milijon evrov slabši od načrta.

Delnice so bile po navedbah sveta prodane po ceni, bistveno nižji od načrtovane, zaradi česar bodo prihodki na koncu leta nižji za 2,7 milijona evrov. Tudi prihodki iz oglaševanja so nižji. Odhodki so po drugi strani za 690.000 evrov višji od načrtovanih. Od tega so načrte najbolj presegli stroški dela, ki v nasprotju z navedbami vodstva niso povzročeni z letnim dogovorom med vlado in sindikati, je zatrdil svet.

"Prišlo pa je do drugih napredovanj, ki jih načrt ni predvidel v taki meri. Gre za napredovanja na podlagi rednih letnih razgovorov, prerazporeditve zaposlenih na podlagi aneksov h kolektivni pogodbi, izstavitve pogodb o zaposlitvi in vplive različnih poravnav, ki se dogajajo tudi v zadnjih tednih, čeprav vodstvo opravlja le tekoče posle. Vse to bo do konca leta v primerjavi z načrtom dodatno povišalo stroške dela vsaj za štiri milijone evrov oziroma za 4,6 milijona evrov, če upoštevamo prispevke delodajalca," še piše v sporočilu za javnost.

Svet RTV SLO zavrača navedbe vodstva, da naj bi zavod letošnje leto končal s pozitivnim poslovanjem. Nasprotno, glede na podatke bo RTV SLO imel letos najmanj 6,3 milijona evrov izgube, lahko pa tudi devet milijonov evrov. "Tako slabo RTV Slovenija ni poslovala še nobeno leto doslej," je sklenil predsednik sveta Goran Forbici.

Sorodna novica Sindikati in aktivi: Ker je svoje delo opravila odgovorno, je bila kaznovana z izredno odpovedjo

Svet od vodstva pričakuje vsebinsko utemeljitev kadrovskih potez

Forbici je že pred sejo opozoril, da svet z zaskrbljenostjo spremlja zadnje kadrovske poteze, ki jih tik pred odhodom s položaja vršilca dolžnosti direktorja Televizije izvaja Uroš Urbanija. Kot je pojasnil Forbici, so vodstvu že na konstitutivni seji naložili redno poročanje o vseh kadrovskih odločitvah.

"Določene odločitve vzbujajo skrb, ali gre res za tekoče posle in ali so takšne kadrovske odločitve res v interesu RTV Slovenija," je o ugotovitvah dejal predsednik Sveta RTV Slovenija. Svetniki zato od vodstva pričakujejo vsebinsko utemeljitev vseh izvedenih kadrovskih potez.

Odločitev sodišča v povezavi z RTV SLO

Z Radiotelevizijo Slovenija pa je povezana tudi nedavna odločitev upravnega sodišča, s katero je sklep vlade Janeza Janše iz aprila 2020, po katerem so bili v takratnem nadzornem svetu zavoda kot predstavniki ustanovitelja razrešeni Matjaž Medved, Irena Ostrouška in Petra Majer, postal ničen. V skladu z omenjenim sklepom, sprejetim 16. aprila 2020, so bili za preostanek mandata do 26. januarja 2021 v nadzorni svet imenovani Borut Rončevič, Anton Tomažič in Drago Zadergal.

Medved in Majer sta v upravnem sporu tožila državo, ker sta bila med štiriletnim mandatom razrešena predčasno. Vlada je medtem vztrajala, da imenovanje v nadzorni svet ni pravica že imenovane osebe za čas trajanja njenega mandata.

Sodišče je izpodbijani sklep izreklo za ničen, saj je obremenjen z ničnostnim razlogom v skladu z delom 279. člena zakona o upravnem postopku. V skladu z njim se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Ker je sklep izreklo za ničen, se ni dodatno še posebej opredeljevalo do vseh tožbenih navedb.