Sindikati pričakujejo, da bodo zaprli nekatera odprta vprašanja, pogajanja pa sklenili pravočasno, da se bo 1. januarja plačni sistem lahko uveljavil.  Foto: BoBo/Igor Kupljenik
Sindikati pričakujejo, da bodo zaprli nekatera odprta vprašanja, pogajanja pa sklenili pravočasno, da se bo 1. januarja plačni sistem lahko uveljavil. Foto: BoBo/Igor Kupljenik

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pričakuje, da bodo začeli zapirati odprta vprašanja in da bodo evidentirali trenutno stanje v pogajanjih po stebrih in v obeh delovnih skupinah, ki se ukvarjata z usklajevanjem novega plačnega zakona, usklajevanjem plačne lestvice s prehodom na nov plačni sistem in določitvijo časovne dinamike izplačil.

"Glede na to, da so zadeve še odprte, zmanjkuje časa, da bi lahko te zadeve usklajevali, tako da se je treba jutri tudi dogovoriti, kako, pa tudi kdaj bomo te zadnje korake, ki jih moramo še narediti, naredili," je povedal Počivavšek, ki poudarja, da so sicer odprta še "tako rekoč vsa vprašanja razen zakona, ki je v pretežni meri usklajen, pa tudi ta še ne povsem".

Glede vseh drugih ključnih vprašanj popolne uskladitve ni, ugotavlja Počivavšek. Sindikati in vladna stran so sicer zbližali stališča in jih po njegovem mnenju še bodo. "Je pa vedno v pogajanjih tako, da so zadnji koraki najtežji," je dodal.

"Tako rekoč v vseh segmentih bo treba še doseči dogovor. Stebri še niso v celoti zaprti, vsaj ne vsa delovna mesta in vse uvrstitve delovnih mest, tudi ne usklajevanje z inflacijo in prehod na nov sistem," je pojasnil.

Počivavšek meni, da so pogajanja še mogoča ta in prihodnji teden, saj je v poletnih mesecih težje pridobivati stališča in opredelitve sindikatov. "Če je interes, da se pride do zaključka čim prej, bi bilo res treba intenzivirati delo v tem in prihodnjem tednu, bo pa dogovor o tem verjetno dosežen v sredo," je dejal in sicer ocenil, da je popolna uskladitev pred poletjem težko dosegljiva, pomembno pa je, da bi se uskladili vsaj v nekaterih ključnih točkah. "Da bi potem jeseni zaključili bolj tehnične stvari, vezane na prehod, in ne toliko vsebinske oziroma interesne," je dejal.

Sviz tudi pričakuje, da bodo v okviru novega plačnega sistema ustrezno odpravljena plačna nesorazmerja.  Foto: BoBo
Sviz tudi pričakuje, da bodo v okviru novega plačnega sistema ustrezno odpravljena plačna nesorazmerja. Foto: BoBo

Sviz pričakuje nov plačni sistem v javnem sektorju s 1. januarjem 2025

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pričakuje, da bodo pogajanja o plačni reformi sklenjena na zadovoljstvo sindikatov in da bo nov plačni sistem v javnem sektorju veljal 1. januarja 2025. "Če pa se to ne bo zgodilo, je mogoče napovedati vročo jesen," je dejal Branimir Štrukelj.

Na osrednjih pogajanjih je stališče Sviza takšno kot stališče vseh drugih sindikatov v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, to pa je, da je ključno vprašanje, v kakšnem obdobju se bodo dogovorjena zvišanja plač uresničila. Sindikati bi si želeli, da se zvišajo čim prej, je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj dejal na novinarski konferenci po seji glavnega odbora Sviza.

Pri pogajanjih o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju je medtem po njegovih besedah med odprtimi vprašanji tudi, kako bodo plače sistemsko usklajevali z inflacijo.
Sviz od vladne strani pričakuje, da bo v pogajanjih o plačni reformi zaposlenim, ki jih sindikat zastopa, zagotovila ustrezen položaj. Želijo si dogovora glede reforme, a ne bodo mogli podpisati ugotovitve, da so odpravljena plačna nesorazmerja, je opozoril. "Vladi odsvetujemo, da bi nas silila v tako ugotovitev, ki smo jo v preteklosti sicer že nekajkrat imeli zapisano v tovrstnih dogovorih," je dejal.

Sviz pričakuje, da bodo v okviru novega plačnega sistema ustrezno odpravljena plačna nesorazmerja. Predsednik vlade Robert Golob je namreč že napovedal, da bo vlada v drugi polovici mandata več pozornosti namenila vzgoji in izobraževanju, je spomnil in dodal, da se kopičijo ugotovitve, da je to področje zašlo v krizo in da s časovnim zamikom sledi temu, kar se je v zdravstvu začelo dogajati pred desetletjem.

V Svizu si po Štrukljevem opozorilu ne želijo, da bi javno izobraževanje v Sloveniji končalo na podoben način, kot se zdaj dogaja v zdravstvu. Glede na to upajo, da Golobove napovedi pomenijo začetek razumevanja, kako pomembni so vzgoja, izobraževanje, kultura in znanost za državo. Ob tem upajo, da pomenijo tudi boljše vrednotenje teh delovnih mest.

Hkrati v Svizu pričakujejo izboljšanje položaja za plačno skupino J. Želijo, da se tudi v vzgoji, izobraževanju, kulturi in znanosti plače v skupini J uredijo tako, kot se je zgodilo v zdravstvu, kjer so se plače v skupini J izboljšale v skladu s posebnim vladnim projektom. "S pismom vlade nam je bilo zagotovljeno, da bomo v plačnih pogajanjih to nesorazmerje odpravili," je opomnil.

Navsezadnje je za Sviz zelo pomembno, pod kakšnimi pogoji bo veljala kolektivna pogodba za javni sektor kot nujni del novega plačnega sistema. Štrukelj je nezadovoljen, ker so bili sindikati, ki so imeli največ članov in so veliko vlagali v pogajanja, do zdaj "v marginaliziranem položaju". "Če želimo realno odražati stališča članstva, ne bi smeli marginalizirati tistih, ki v pogajanja vlagajo največ. Med takšnimi je tudi Sviz," je poudaril.