Zakon bi dovoljeval, da se nacistična in fašistična simbolika uporablja za namene izobraževanja ali denimo v muzejih, filmih ali gledaliških predstavah. Foto: EPA
Zakon bi dovoljeval, da se nacistična in fašistična simbolika uporablja za namene izobraževanja ali denimo v muzejih, filmih ali gledaliških predstavah. Foto: EPA

"Trenutno po slovenski zakonodaji lahko kdor koli postavi kip Adolfa Hitlerja, pa se proti njemu ne more ukrepati," je na novinarski konferenci ob predstavitvi predloga novele ponazoril poslanec Svobode Martin Premk. Zato upajo, da bodo s predlogom novele zakona pomagali ustaviti sovražni govor, razpihovanje nestrpnosti in sovraštva, je dodal.

Posameznika, ki bi na javnem mestu, denimo, obešal nacistične in fašistične zastave, razkazoval simbole, vzklikal pozdrave, parole, pel himne in pesmi z namenom poveličevanja, odobravanja, opravičevanja, zagovarjanja ali spodbujanja teh skrajnih ideologij, bi glede na predlog novele kaznovali z globo od 1000 do 2500 evrov.

Dovoljeno pa bi bilo, da se nacistični, fašistični in simboli okupatorskih organizacij ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva uporabljajo za namene izobraževanja ali denimo v muzejih, filmih ali gledaliških predstavah, še izhaja iz predloga novele.

Avtomatičen prekršek, ki terja globo

Nošenje takšnih simbolov že zdaj ni dovoljeno, a je po Premkovih besedah treba v takih primerih dokazati, da gre za spodbujanje sovraštva, nestrpnosti ali rasizma. S predlogom novele zakona pa bi se to definiralo kot prekršek.

Predlog novele natančno opredeljuje tudi organizacije, katerih simbole je prepovedano širiti. In sicer gre za organizacije, ki so v drugi svetovni vojni z Nemčijo, Kraljevino Italijo, Kraljevino Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško sodelovale pri okupaciji območja današnje Republike Slovenije v Kraljevini Jugoslaviji.

Znak Slovenskega domobranstva, ki je delovalo kot pomožna policijska enota nemškega SS-a. Zvestobo Adolfu Hitlerju so prisegli 20. aprila 1944 na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Foto: BoBo
Znak Slovenskega domobranstva, ki je delovalo kot pomožna policijska enota nemškega SS-a. Zvestobo Adolfu Hitlerju so prisegli 20. aprila 1944 na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Foto: BoBo

Prepoved tudi za simbole Slovenskega domobranstva

Te "okupatorske organizacije", kot so jih poimenovali, so Prostovoljna protikomunistična milica, Slovensko domobranstvo, Gorenjska samozaščita, Slovenski narodni varnostni zbor, Jugoslovanska vojska v domovini, Vermani, Raztrganci, Črna roka in ustaši.

Tudi kot kaznivo dejanje?

V okviru vlade pa so se po Premkovih besedah pogovarjali tudi, da je potrebna sprememba 297. člena kazenskega zakonika, s katerim bi se v hujših primerih spodbujanje oz. poveličevanje nacizma in fašizma lahko obravnavalo tudi kot kaznivo dejanje. Takšno poslansko pobudo je sicer pred tednom dni podala Levica.

Kot je na ponedeljkovi seji DZ-ja dejal notranji minister Poklukar, spremembo kazenskega zakonika v zvezi s tem že pripravlja ministrica za pravosodje Andreja Katič, s tem pa bo policija dobila "bolj čvrsta orodja" za pregon javnega spodbujanja sovraštva.

Pobude za spremembe zakonodaje prihajajo po neprijavljenem javnem shodu zamaskiranih pripadnikov samooklicane Slovenske obrambne straže, ki je v središču Ljubljane potekal 7. junija in ki se ga je po podatkih Policijske uprave Ljubljana udeležilo 70 ljudi.

Bo poveličevanje fašizma kmalu kaznivo?