Skupno gre za 10 milijonov evrov, ki jih je za pomoč prizadetim v poplavah namenila vlada. Številna gospodinjstva so utrpela tako hudo škodo, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih potrebovala še veliko pomoči. Za pravično in učinkovito delitev te pomoči pa je ključno usklajeno delovanje vladnih in človekoljubnih organizacij.

Solidarnost Slovenk in Slovencev po avgustovskih poplavah je bila res izjemna, poudarja generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič: "Mnogi, s katerimi sem se pogovarjal, so rekli, da si tega niti v sanjah niso predstavljali, da so v tej stiski k njim pristopili ljudje in jim ponudili konkretno pomoč, da je nekdo rekel, jaz ti pa plačam vsa okna. Bili so presenečeni, komaj znani ljudje so postali zdaj znanci in prijatelji."

Najhuje prizadeta gospodinjstva – približno 500 jih je ostalo brez vsega – bodo pomoč potrebovala daljše časovno obdobje. V prihodnje bodo po oceni Tomažiča največ podpore potrebovali socialno najšibkejši, družine z otroki in starejši.

"So ljudje, za katere še ne vemo. Pred tednom dni smo odkrili vas, kjer so bili kar zadovoljni s tem, kar je, čeprav jim je praktično veliko stvari uničilo. Treba je najti ljudi, ki zdaj rečejo, saj bomo, saj so drugi še hujši. To je ta trenutek, treba jih je pogledati čez en mesec," je dejal Tomažič.

Kot ugotavlja direktor Centra za socialno delo Koroška Tadej Poberžnik, se stiske ljudi poglabljajo. "Zlasti strah glede materialne ogroženosti in drugi pridruženi strahovi, kot je zdaj ta jesenski čas, ko bo spet deževje. Opažamo izmučenost, brezup, tudi apatijo in to so stanja, strahovi, ki nas skrbijo," je poudaril Poberžnik.

Da bi pomoč res dobili vsi, ki jo potrebujejo, je nujno usklajeno delovanje državnih institucij in človekoljubnih organizacij, opozarja predsednica društva Adra Slovenija Katja Kotnik.

"Vladni in nevladni sektor si izmenjujemo podatke, ki smo jih analizirali na terenu, da imamo tudi lokacijsko določena področja, kjer delujemo in to tudi sporočamo drugim," je pojasnila.

Prebivalci, ki so utrpeli hujšo škodo, bodo v prihodnje potrebovali predvsem denarno pomoč. Pri materialnih dobrinah pa je ključno, da ljudje darujejo stvari, ki bi jih tudi sami še uporabljali in tako upoštevajo dostojanstvo tistih, ki jih je prizadela ujma.