Sorodna novica Erjavec vztraja pri svojih načrtih, tudi če soglasja okoli tajnega glasovanja zunaj DZ-ja ni

Sorodna novica Na seji DZ-ja prihodnji teden poslanci ne bodo mogli sodelovati na daljavo

Epidemija je ta teden zdesetkala državni zbor (DZ), zaradi tveganega stika ali okuženosti je bilo namreč v osamitvi ali karanteni več kot 10 poslancev. Tako obravnave konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše ni bilo, začasno je bila umaknjena z dnevnega reda, saj se čaka na ozdravitev poslancev.

Ker pri tem glasovanju in denimo kadrovskih imenovanjih, ki so tajna, šteje dobesedno vsak glas, je oživela razprava o možnosti zagotovitve tajnega glasovanja tudi zunaj DZ-ja. Zdaj je po poslovniku to dovoljeno le v glasovalni kabini v osrednji parlamentarni dvorani. Ob prvem valu epidemije spomladi lani je sicer DZ v pričakovanju bolezni poslancev precej prilagodil svoje delo, razpravo in javno glasovanje je omogočil tudi na daljavo, vendar so na tajno glasovanje očitno pozabili. Kot zdaj kaže, politične volje za spremembe trenutno v parlamentu ni.

Je zagotoviti možnost tajnega glasovanja tudi na daljavo vsakemu poslancu pravna ali politična dilema?
"Rekel bi oboje. Politika na koncu sprejme odločitev, so pa tukaj pomembna pravna vprašanja. Glasovanje je eno najpomembnejših parlamentarnih opravil, tukaj mora biti korektnost zagotovljena. Če tega ni v trenutnem poslovniku, je zdaj vprašanje, ali ga je mogoče interpretirati na določen način ali pa je treba pravila dopolniti," je odgovoril ustavni pravnik Marko Novak in dodal, da "gre morda za neko praznino, ki jo je treba dopolniti".

"To se mi ne zdi prav posebna težava. Načeloma se strinjam s kolegom Novakom, da gre za izmuzljivo vprašanje, delno politično, delno pravno, ampak globoko v 21. stoletju se lahko odrasli ljudje o vsem dogovorijo, če je volja. Seveda pa je tajnost glasovanja v parlamentu zelo poseben institut, ampak kot je znano vam, nam in slovenski javnosti, si slovenski parlament v zadnjih letih ni prav nič prizadeval, da bi bila tajna glasovanja res pristno tajna. To sem občutil tudi na lastni koži. V tem primeru, če politična volja je, se odrasli ljudje lahko dogovorijo, da se tajno glasuje tudi tako, da niso vsi hkrati prisotni v sejni dvorani in da ni nobenega dvoma o avtonomnosti, neodvisnosti in svobodni volji poslanca. Za to v dobi informacijske tehnologije ne potrebujemo golobov pismonoš, imamo računalnike, imamo avtoceste, pošta lahko pride zelo hitro, ne vidim težave," pa je odgovoril ustavni pravnik Andraž Teršek.

Tajnost volitev naj bi zagotavljala, da poslanec res lahko glasuje brez pritiska ...
"Volitve morajo biti tajne, navsezadnje to zahteva naša ustava, 82. člen, ki pravi, da poslanci niso vezani na nikakršna navodila, ne ljudstva ne vrhov lastne stranke. To je zaščita samih poslancev in v vidu varstva svobodnega mandata. Ali je to primerno za vsa takšna glasovanja, ki jih imamo, pa je drugo vprašanje," je razmišljal Novak.

"Zagotovo tajnost glasovanja poslanca, ki zaradi bolezni ne more v parlament, ni bolj ogrožena, če svoj glas na drugačen način dostavi v parlament. Če se na drugi strani še vedno dovoljuje, da lahko poslanci vstopijo v glasovalno kabino z mobilnim telefonom in slikajo glasovnico, morda najprej obkrožijo DA, naredijo fotografijo, potem obkrožijo NE in naredijo še eno," je nadaljeval Teršek.

Poslanci se zdaj pogovarjajo tudi o tem, da ob glasovanju o nezaupnici glasovnic sploh ne bodo prevzeli. Kaj pravite na to?
"Odločitev določenih poslancev za neprevzem glasovnice je po moji presoji pomembnejše pravno vprašanje kot to prvo. Torej, ali je mogoče tajno glasovati, tudi če niso vsi v parlamentu. To je pomembnejše pravno vprašanje," je prepričan Teršek.

"Vedno je v ozadju politična kultura, jasno je, da so tukaj v ozadju drugačni politični interesi," je o neprevzemanju glasovnic dejal Novak.

Spodaj vabljeni k ogledu celotnega prispevka Politično.