DZ je razpravljal o interpelaciji zunanje ministrice Tanje Fajon. Poslanska skupina SDS-a ji je očitala zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in kršitve pri odpoklicu veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja.

Interpelacija proti ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon realnih možnosti za uspeh ni imela. Za to je namreč potrebnih 46 poslanskih glasov. Stranka SDS, ki šteje 27 poslancev, teh glasov kljub napovedani podpori osmih poslancev opozicijske stranke NSi ni imela.

Fajon: Ta izkušnja je vladno koalicijo še utrdila

Zunanja ministrica Tanja Fajon je po prestani interpelaciji v izjavi za medije dejala, da je z njenim izidom zadovoljna. Ta izkušnja je vladno koalicijo po njenih besedah še bolj utrdila. Glasovanje jo je pozitivno presenetilo, saj je pričakovala več glasov proti. Glasovanja se namreč nekateri vidni predstavniki opozicije niso udeležili.

Preizkušnja prve interpelacije vlade Roberta Goloba je vladno koalicijo po besedah Fajonove zelo utrdila. "Vesela sem tega ekipnega duha, podpore, ki sem je bila danes deležna in to mi daje tudi zadovoljstvo in optimizem, da delam dobro in sem prepričana, da bom zdaj lahko še bolje delala naprej," je v prvem odzivu za medije dejala Fajon.

Vesela je, da je imela priložnost pojasniti in odgovoriti na očitke. Na koncu se je zahvalila tudi vsem poslancem, ki so parlamentirali spoštljivo in dostojanstveno ter se medsebojno poslušali, je dejala. "Na žalost je vseeno trajalo dobrih deset ur in sem morala vsaj trikrat, štirikrat pojasnjevati ene in iste zadeve na zelo neutemeljeno in kratko interpelacijo," je dejala.

Glasove proti so napovedovali tako v SDS-u kot v NSi-ju. "Očitno jih ni bilo v dvorani ali pa so si premislili, verjamem pa, da jih je tudi moja razprava danes z vsemi argumenti in s spoštljivo komunikacijo prepričala," je dejala Fajon. Presenetilo je predvsem to, da se glasovanja niso udeležili nekateri vidni člani SDS-a, ki je bila predlagateljica interpelacije, med njimi Danijel Krivec, Alenka Jeraj in Žan Mahnič. "Čisto preprosto, očitno tudi njih kot predlagatelje interpelacije vsebina interpelacije ni prepričala," je ocenila Tanja Fajon.

Povod za interpelacijo odpoklic veleposlanika Kajzerja

Povod za interpelacijo proti ministrici, ki jo je stranka SDS vložila 22. septembra, je afera z zdaj že nekdanjim veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem, ki ga je vlada odpoklicala septembra. Kajzer, ki je bil imenovan v času prejšnje vlade, je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS-a Janezu Janši, ta je posnetek zaslona objavil na Twitterju.

Depeša je sicer govorila o zaprosilu notranjega ministrstva, naj tudi diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo podpise, ki jih je Nataša Pirc Musar zbirala za vložitev kandidature na predsedniških volitvah.

Poslanci SDS-a so v interpelaciji zunanji ministrici očitali zlorabo diplomatsko-konzularne mreže zaradi selektivnega zbiranja podpisov volivcev za eno predsedniško kandidatko, kar naj bi jo postavilo v privilegiran položaj. Očitali so ji tudi kršitev 17. člena zakona o zunanjih zadevah in zlorabo javnih institucij, češ da z namero o odpoklicu Kajzerja ni predhodno seznanila predsednika republike Boruta Pahorja.

Urad predsednika: Pahor ukaz podpisal po vnovičnem glasovanju na vladi

Odpoklic veleposlanika je sprožil številne polemike v slovenskem političnem prostoru. Predsednik Pahor je nekaj dni po odločitvi vlade, ki se je za odpoklic odločila 15. septembra, izrazil nezadovoljstvo, ker se vlada o tem z njim ni predhodno posvetovala. Poleg tega je dejal, da je šlo pri odpoklicu za nesorazmeren ukrep.

Med interpelacijo so iz urada predsednika republike sicer sporočili, da sta se predsednik Pahor in premier Robert Golob "v izogib nesporazumom in zaradi nedvoumnosti postopka glede posvetovanja ministrice za zunanje zadeve in predsednika republike odločila, da se o sklepu vlade o odpoklicu veleposlanika ponovno glasuje na seji vlade, ki je bila 28. septembra". Dodali so, da je predsednik Pahor ukaz o odpoklicu nato podpisal dan pozneje.

Na to so se pisno odzvali z vladnega urada za komuniciranje. "Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je skladno z zakonom o zunanjih zadevah izvedla vsa potrebna posvetovanja s predsednikom države. Ker vlada po posvetovanjih ni dobila nobenega sporočila, da se predsednik Republike Slovenije z odpoklicem veleposlanika Toneta Kajzerja ne strinja, je zato sprejela sklep o odpoklicu veleposlanika Kajzerja. Predsednik Borut Pahor je ne glede na to prosil za dodatne pogovore s predsednikom vlade Robertom Golobom in ponoven sprejem sklepa o odpoklicu veleposlanika Kajzerja. Oba sklepa sta identična in gre v tem smislu za isti sklep," je zapisal Ukom.

Breznik: Razprava o interpelaciji je tudi razprava o demokraciji v Sloveniji

Kot je v uvodu v več kot 13-urno razpravo napovedal poslanec SDS-a Franc Breznik, se bodo poslanci v okviru interpelacije pogovarjali o tem, kaj je svoboda duha, kaj je resnična svoboda, o ustavni demokraciji, kdo jo kreira, kdo oblikuje zunanjo politiko, pa tudi o zakonu o tajnih podatkih in o tem, kdo ima dovoljenje do dostopa do tajnih podatkov.

Iz razprave je bilo po njegovih besedah med drugim mogoče izvedeti, zakaj Jože Pučnik nikoli ni mogel postati predsednik Slovenije. Koalicija vehementno govori, da so zmagovalci, da SDS z interpelacijo ne bo dosegla ničesar, ker ima večino v DZ-ju, je dejal. Imeli so jo večkrat, pod različnimi imeni, skupinami, gibanji, vedno so propadli, saj so Slovenijo videli le skozi svojo denarnico, je opozoril Breznik.

Podrobno je nanizal okoliščine in dejstva, ki so narekovali vložitev interpelacije. Začelo se je na ministrstvu za notranje zadeve, ki je tudi zunanjemu ministrstvu poslalo dopis, naj objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo podpise podpore kandidaturi Nataši Pirc Musar. To predstavlja kršitev načela enakosti pred zakonom in zlorabo volilnih opravil, gre za očitno favoriziranje ene predsedniške kandidatke. Poudaril je, da je bila objava poziva diskriminatorna do drugih kandidatov, ki za to možnost niso vedeli.

Zadeva je prišla v javnost, ko se je odzvala vsa javna stroka in večina predsedniških kandidatov, ki prihajajo iz tranzicijske levice, je dejal Breznik. Odpoklic veleposlanika Kajzerja, ki je razkril zlorabo, je nedopustna zloraba javnih institucij in nesorazmeren ukrep, saj njegova kršitev ni imela neposrednega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, je poudaril. Ministrica Tanja Fajon je s tem, ko se o njegovem odpoklicu ni posvetovala s predsednikom Pahorjem, kršila zakon o zunanjih zadevah, je nadaljeval in spomnil, da je Pahor sicer podpisal odpoklic, a ob tem izrazil nelagodje, ker s tem ni bil predhodno seznanjen.

Breznik je poudaril, da je demokracija krhka, v Sloveniji pa, da je ugrabljena s strani tranzicijske levice. Bistvo te interpelacije je po njegovih besedah tudi v tem, da za njo stojijo tisti, ki so Slovenijo branili s svojimi življenji, ki so odgovorni do volivcev in demokracije. Tako je po prepričanju SDS-a deloval tudi veleposlanik Kajzer, ki je bil zaradi tega in drugačnega razmišljanja sankcioniran. "To je oblika svobode, ki se prodaja pod nesvobodo v Sloveniji," je ocenil Breznik.

Ministrica očitke zavrača in opozarja na izkoriščanje instituta interpelacije

"Vem, da so vsi ti očitki, točke v interpelaciji, popolnoma neutemeljeni, mogoče celo absurdne, ampak prav je, da jih lahko pojasnim," je ministrica Tanja Fajon dejala pred sejo. Poudarila je, da interpelacijo jemlje zelo resno in z vso odgovornostjo in da bo z argumenti zavrnila vse očitke, izrazila pa je tudi obžalovanje, da opozicija ta institut izkorišča.

V zagovoru ob začetku interpelacije je zunanja ministrica znova zavrnila očitke, in pojasnila svoje ravnanje v primeru odpoklica nekdanjega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Pojasnila je, da je v depeši, ki jo je veleposlanik poslal predsedniku SDS-a Janezu Janši, ta pa jo je objavil na Twitterju, prošnja kandidatke za predsednico republike, naj se na veleposlaništvih objavi njen naslov z namenom zbiranja podpisov volivcev.

Vsebina depeše ali stopnja njene tajnosti je po besedah ministrice nerelevantna. V postopku je bilo ugotovljeno, da je veleposlanik Kajzer nepooblaščeno posredoval depešo. "Dejstvo je, da veleposlanik ni bil pooblaščen za posredovanje depeše Janezu Janši, ta pa ni bil pooblaščena oseba," je poudarila Tanja Fajon. Vlada je zaradi ugotovljenih kršitev predsedniku republike predlagala predčasni odpoklic veleposlanika, je povedala in zatrdila, da se je sama pred tem posvetovala s predsednikom Pahorjem.

Veleposlanik po besedah ministrice ne more več voditi veleposlaništva, ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo. "Podpisniki interpelacije mi očitajo, da je bil odpoklic veleposlanika nesorazmeren. Alternativa je, da bi njegova dejanja dobila legitimnost in se multiplicirala," je dejala.

V primeru interpelacije zaradi odpoklica Kajzerja gre po mnenju ministrice za preusmerjanje pozornosti z neprimernega ravnanja veleposlanika in neprimernega ravnanja nekdanjega trikratnega predsednika vlade. "Vsem nam je jasno, da interpelacija nima osnove in da gre zgolj za napad, s katerim si opozicija ustvarja populistično politično kampanjo," je še dejala Tanja Fajon. Poudarila je, da zunanja politika ne bi smela postati predmet notranjepolitičnih preigravanj in da Slovenija potrebuje enotnost v zunanji politiki.

Ministrica je še dodala, da je stranka SDS z vložitvijo interpelacije naredila zelo veliko škodo prav veleposlaniku Kajzerju, največjo škodo pa slovenski diplomaciji, v kateri po ministričinem mnenju prevladujejo profesionalni in kakovostni kadri. Interpelacijo sicer vidi tudi kot priložnost za razpravo, kakšno diplomacijo si pravzaprav želimo. "Jaz sem, kot sem že povedala, za profesionalno diplomacijo," je dejala in ob koncu govora pozvala, da naj primer Kajzer ostane osamljen primer neprofesionalnega ravnanja.

Koalicija podpira ministrico in SDS-u očita zlorabo instituta interpelacije

Podporo interpelaciji zunanje ministrice Fajonove so v razpravi poslanskih skupin poleg SDS-a napovedali tudi v NSi-ju. V koalicijskih poslanskih skupinah strank Gibanje Svoboda, SD in Levica pa so poudarili, da so očitki neutemeljeni, in napovedali podporo ministrici.

V imenu poslanske skupine SD-ja je očitke iz interpelacije kot neutemeljen zavrnil Predrag Bakovič in poudaril, da je zunanja ministrica in predsednica SD-ja ravnala zakonito in na podlagi pravil. Preiskava je nedvoumno pokazala kršitve, ki jih je zagrešil pozneje razrešeni veleposlanik Tone Kajzer, je dejal in opozoril na nepooblaščeno razkritje depeše na družbenih omrežjih. Da je Kajzer že pred odločitvijo o odpoklicu zunanji ministrici zagrozil z interpelacijo, po Bakovičevem mnenju največ pove o njem samem. "Pove pa tudi veliko o Tanji Fajon, ki ni dovolila, da bi jo prestrašili ali ustrahovali, temveč se je odločno postavila na stran zakonitosti in vladavine prava. V tej državi moramo pač biti vsi enaki, ne glede na to, kdo je naš prijatelj," je dodal.

Očitki v interpelaciji so neutemeljeni, povlečeni iz petnih žil, so brez argumentacije in imajo popolnoma drug namen, kot je namen instituta interpelacije v DZ-ju, je v imenu Levice poudaril Matej Tašner Vatovec. Poslanci te stranke so interpelacijo zavrnili in ponovili dvoje: zlorabe depešnega sistema ministrica Tanja Fajon ni zagrešila, zloraba je bilo Kajzerjevo nepooblaščeno fotografiranje depeše. Ministrica tudi ni kršila zakona o zunanjih zadevah, ni pa v zakonu nikjer določeno, da se mora predsednik države še dodatno seznaniti z odpoklicem, je dejal.

Zavrnitev interpelacije so napovedali tudi poslanci Gibanja Svoboda, je poudaril Dušan Stojanovič. Tudi on je opozoril, da je Kajzer, ki je bil imenovan v času prejšnje vlade, v začetku septembra nepooblaščeno poslal depešo predsedniku SDS-a, ki jo je ta objavil na svojem profilu na Twitterju. "Priča smo absurdni situaciji, da se zaradi afere ni treba zagovarjati Kajzerju ali predsedniku SDS-a, ampak Fajonovi, ki je zaščitila zunanjepolitične interese Slovenije," je dejal Stojanovič. Po njegovih besedah gre tudi pri interpelaciji za pogost manever SDS-a, ki skuša prikriti svoje sporne prakse in jih očita političnim tekmecem.

Podporo interpelaciji napovedali tudi v stranki NSi

V imenu poslanske skupine SDS-a je Eva Irgl ponovila očitke ministrici ter med drugim poudarila, da Kajzer ni zlorabil depešnega sistema in ni kršil zakonodaje. Je pa opozoril na zlorabo za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah. Ključen očitek ministrici, zaradi česar bi morala odstopiti, je po njenem zloraba depešnega sistema v politične namene. V zadnjih dveh letih, ko je zunanje ministrstvo vodil Anže Logar, smo Slovenijo postavili na zemljevid držav, ki so prepoznavne v mednarodnem prostoru, Tanja Fajon pa je mlačna in neodzivna pri odločitvah, ki umeščajo državo navzven, je opozorila Irglova.

Podporo interpelaciji je napovedala tudi poslanska skupina stranke NSi. Razloge za to je pojasnil Jernej Vrtovec, ki je sicer ocenil, da ravnanje veleposlanika zagotovo ni bilo primerno, kot tudi ni bilo primerno agitiranje za zgolj eno kandidatko na predsedniških volitvah. Ukrepanje ministrice Tanje Fajon je bilo nesorazmerno, morala bi upoštevati zakon o zunanjih zadevah in se posvetovati s Pahorjem; ta komunikacija je šepala, bila prepozna ali je sploh ni bilo, je opozoril.

V NSi-ju so zunanji ministrici očitali, da zunanje politike ne vodi proaktivno. V zapleteni geopolitični situaciji Slovenija zgolj sledi, kar rečejo jedrne države, je opozoril Vrtovec. Med razlogi, da bodo podprli interpelacijo, sta odnos s sosednjimi državami ter neaktivna vloga slovenske diplomacije v vojni v Ukrajini. V stranki NSi se tudi ne strinjajo s stališčem Tanje Fajon glede vstopa Ukrajine v Nato, da je to grožnja za začetek vojne, je med drugim poudaril Vrtovec.

Janša v razpravi opozoril na "šlamastično odstavljanje veleposlanika"

V razpravi so se vrstili različni pogledi koalicijskih in opozicijskih poslancev do upravičenosti odpoklica veleposlanika Kazerja. Opozicijski poslanci pa vztrajajo, da je zlorabila diplomatsko-konzularno mrežo za favoriziranje ene predsedniške kandidatke ter kršila zakon o zunanjih zadevah, ker se o odpoklicu Kajzerja ni posvetovala s predsednikom republike.

Predsednik SDS-a Janez Janša, ki mu je zdaj že nekdanji veleposlanik Kajzer nepooblaščeno posredoval depešo, sam pa je nato fotografijo zaslona z dokumentom objavil na Twitterju, je v razpravi večkrat kot bistveno težavo izpostavil zlorabo institucije za favoriziranje ene predsedniške kandidatke. S tem je bila drugim predsedniškim kandidatom po njegovem mnenju kratena pasivna volilna pravica.

Povedal je še, da so tudi na zunanjem ministrstvu posamezniki na to opozarjali že prej, a so bili preslišani, utišani ali sankcionirani, zadeve pa niso spravili v javnost. "Na koncu odgovarja tisti, ki je na to opozoril," je poudaril Janša. Poudaril je še, da veleposlanik Kajzer ni kršil nobenega prepisa in ni posredoval informacije nepooblaščeni osebi. Janša namreč ocenjuje, da je sam kot poslanec DZ-ja in član zunanjepolitičnega odbora pooblaščena oseba. Dejal je še, da veleposlanik ni dobil nobene odločbe, na katero bi se lahko pritožil. Na "šlamastično odstavljanje veleposlanika" se je odzval celo predsednik republike, ki se redko odziva, je opozoril Janša. "Ali mu kdo ne verjame," je vprašal.

Da je bila odstranitev Kajzerja politično motivirana, je menil Jožef Horvat (NSi). Vprašal je, zakaj sporočilo ministrstva za zunanje zadeve o zbiranju podpisov predsedniške kandidatke ni bilo poslano po navadni elektronski pošti, ampak po depešnem sistemu, in kje je zakonska podlaga za to. Zanimalo ga je tudi, zakaj Kajzerju ni bil izrečen disciplinski ukrep, vsaj v medijih ni zasledil ničesar o tem. "Torej ste brez sodbe zahtevali njegovo glavo," je dejal in menil, da so bile Kajzerju kršene temeljne pravice do pravnega varstva.

Iz koalicije očitki, da skuša SDS z interpelacijo dodatno polarizirati ljudi

Koalicijski poslanci so medtem v razpravi opozorili, da se mora ministrica Fajon zagovarjati, ker je ravnala zakonito in zaščitila zunanjepolitične interese Slovenije. SDS z interpelacijo preizkuša trdnost koalicije, vendar je to najtrdnejša koalicija v zgodovini Slovenije, je dejal Lenart Žavbi (GS). Predlagateljem interpelacije je očital, da skušajo dodatno polarizirati ljudi in razpravo izkoriščajo za brezplačno predvolilno kampanjo tako za predsedniške kot lokalne volitve kot tudi za referendume. Dejan Premik (GS) je poudaril, da ga je presenetila izjava Pahorja, da je bil odpoklic Kajzerja nesorazmeren ukrep. Izrazil prepričanje, da bo Fajonova vse očitke argumentirano zavrgla.

V razpravi se je vnovič oglasila tudi ministrica Tanja Fajon, ki je še enkrat zavrnila očitke. V zadevi Tone Kajzer gre za nepooblaščeno posredovanje informacij iz depešnega sistema zunanjega ministrstva, ki je po zakonu o zunanjih zadevah zaščiten, vsakršna zloraba pa kršitev, zato je odpoklic upravičen, je vztrajala. "V nasprotnem primeru takšna lumparija oziroma nepravilnost dobi legitimnost in se multiplicira," je opozorila. Glede predhodnih posvetovanj o odpoklicu s predsednikom republike Pahorjem je znova zatrdila, da je ravnala v skladu s predpisi in zakonom o zunanjih zadevah.

Golob: Pri glasovanju nimam nobenih dilem, kakšno bo

Predsednik vlade Robert Golob, ki se je skupaj z drugimi ministri udeležil uvoda seje, je ob dogajanja v DZ-ju za medije ocenil, da v stranki SDS očitno vztrajajo pri dveh argumentih. Prvi je, da je njihov poslanec Anže Logar neodvisni predsedniški kandidat, drugi pa, da so veleposlaniki, ki jih je imenoval SDS-u v svojem mandatu, najprej dolžni odgovarjati tej stranki in šele potem državi.

"Nič novega, nič presenetljivega in nič od tega nima zveze z interpelacijo ali z zaupanjem v ministrico Fajon," je poudaril Golob. Dejal je še, da bo morda v parlamentu vihar v kozarcu vode, da pa se ne bo nič spremenilo. "Tudi pri glasovanju nimam nobenih dilem, kakšno bo," je dejal predsednik vlade.