PS je po napovedih vložil interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka zaradi izginulih podpisov pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bančnega sistema. Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je ob vložitvi interpelacije povedal, da pričakuje podporo večine poslank in poslancev.

"Neodgovorjeni pomisleki so ostali na strani ministra za notranje zadeve," je povedal Möderndorfer in spomnil, da so se glede zapleta z referendumskimi podpisi pogovorili tako s predsednikom DZ-ja Gregorjem Virantom kot z ministrom Gorenakom.

Po pregledu dokumentacije v PS-ju trdijo, da gre za subjektivno in objektivno odgovornost Gorenaka, kar pomeni, da bi moral minister že zaradi objektivne odgovornosti sam odstopiti, ne pa da so čakali mesec in pol do interpelacije.

Vlagatelji interpelacije tudi menijo, da je Gorenak politično odgovoren "za poskus onemogočanja referendumske pobude volivcev, opustitev dolžne poklicne skrbnosti za ravnanje s podpisi podpore pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, izgubo zaupanja volivcev in volivk v zakonitost dela MNZ in oškodovanje ugleda in integritete DZ kot pristojnega organa za izvrševanje pravice do referenduma".

Interpelacijo podprli tudi v SD-ju
Pod interpelacijo se je za zdaj podpisalo 27 poslank in poslancev PS-ja. Möderndorfer je pojasnil, da to ne pomeni, da podpisov ne bodo dodale še preostale poslanske skupine in dodal, da interpelacija to pot ni več politične narave.

"Sleherni poslanec in poslanka se mora pri tem vprašanju seveda zamisliti in se opredeliti brez kakršnih koli političnih idej, bodisi znotraj koalicije bodisi tega, da je treba nekoga zavarovati," je še povedal vodja poslancev PS-ja, ki sicer pričakuje podporo večine poslancev in poslank.

V SD-ju po prvem pregledu interpelacije ocenjujejo, da gre vsaj za ministrovo objektivno odgovornost pri zapletu s podpisi za referendum, zato jo nameravajo podpreti, je pojasnil vodja poslancev SD-ja Janko Veber. Če se bo izkazalo, da je šlo za naklepno dejanje, pa interpelacija po njegovem lahko uspe.

V SD-ju tudi menijo, da je Gorenak vsaj objektivno odgovoren tako za zamude, ki so glede podpisov pod pobudo za referendum vezane na obveščanje DZ-ja, kot tudi za izgubljene liste s podpisi pod pobudo.

Gorenak interpelacije ne komentira
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak interpelacije še ni videl in je zato ni želel komentirati. "Dovolite mi, da jo vsaj preberem," je povedal Gorenak ob robu seje DZ-ja.

Janša o izgubljenih podpisih
Predsednik vlade Janez Janša je v DZ-ju odgovarjal na vprašanja poslanca Pozitivne Slovenije Romana Jakiča o izgubi podpisov pod referendum o zakonu o ukrepih za stabilnost bank.

Izguba podpisov pod pobudo za referendum o zakonu o slabi banki je po njegovem mnenju škandal, ki se ne bi smel zgoditi. Preden pa se pokaže na krivca, je po Janševih besedah treba ugotoviti, kaj se je zgodilo, ugotoviti krivdo in zahtevati odgovornost.

Enak škandal kot izguba podpisov pa je po Janševem mnenju tudi kopiranje poslanskih podpisov poslancev PS-ja za vložitev dveh zahtev za razpis referenduma.

Interpelacija najverjetneje ne bo uspešna
Predsednik DL-ja Gregor Virant meni, da je prenagljeno reči, kako bodo poslanci DL-ja glasovali glede interpelacije zoper Gorenaka. "Interpelacije še niti videli nismo, preiskovalni organi pa zaplet s podpisi pod referendumsko pobudo, ki je razlog za interpelacijo, še preiskujejo," je pojasnjeval Virant.

Da interpelacije v stranki ne bodo podprli, je že napovedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. "Glede na to, da je DeSUS ne bo podprl, tako kot najbrž ne koalicija, se o interpelaciji ne bo odločalo na podlagi vsebine," pa pravijo viri MMC-ja. "SD taktizira, Državljanska lista pa še vedno čaka, čeprav obstajajo nasprotovanja v zvezi z Gorenakom. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je ravno v zvezi z Virantovimi nastopi na temo podpisov tej stranki nekoliko narasla priljubljenost," še pojasnjujejo viri blizu PS-ja.

Gre za dejanje iz obupa
Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko meni, da za interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka ni nobenih resnih razlogov in ocenjuje, da je bila pri zapletu s podpisi huda napaka storjena v DZ-ju. V DZ-ju so po njegovih besedah prvič preštevali pole s podpisi pod pobudo Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za referendum o zakonu o slabi banki takrat, ko je na to opozoril sindikat.

Tanko tudi meni, da je interpelacija vložena iz "obupa, predvsem zato, da bi se zaščitili tisti, ki so doslej bili v bančnem sistemu nedotakljivi". Spomnil je namreč, da se bo z zakonom o slabi banki ugotavljala odgovornost tistih, ki so odobravali ali prejemali slabo zavarovane ali nezavarovane kredite.

Interpelacija je modra poteza
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je ocenil, da je interpelacija prenagljena. Po njegovem mnenju bi bilo veliko bolje, če bi najprej ugotovili krivca za izgubljene podpise in šele nato vložili interpelacijo. Interpelacijo Žerjav ocenjuje kot "modro potezo" opozicije, saj bodo zaradi nje verjetno padale "tudi kakšne težke besede znotraj koalicije" glede na to, da stvar zadeva "dva akterja znotraj koalicije". Interpelacije pa v SLS-u sicer po njegovih besedah ne bodo podprli.

Podobnega mnenja so v NSi-ju, saj tudi predsednica NSi-ja Ljudmila Novak pravi, da je treba izvesti vse preiskovalne postopke o izginotju podpisov pod pobudo za referendum o slabi banki do konca in na podlagi tega sprejeti ustrezne ukrepe.

"V kolikor bi bili jasni dokazi, seveda smo za določene sankcije, vendar morajo biti ti dokazi pravi in prepričljivi," je povedala Ljudmila Novak, ki je tudi prepričana, da procedura v DZ-ju ni bila v redu. Opozorila je, da ni zapisano, koliko podpisov je bilo vloženih, zato je mogoče s tem naknadno manipulirati. Za te procedure pa je po njenih besedah zagotovo odgovorna generalna sekretarka DZ-ja Mojca Prelesnik.

Dozdajšnje interpelacije
Interpelacije je bilo deležnih pet notranjih ministrov, od tega nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal dvakrat. Leta 1992 je skupina poslancev Demosa vložila interpelacijo zoper takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja, vendar takratna skupščina o njej ni odločala.

Leta 1998 je skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo vložila interpelacijo zoper takratnega notranjega ministra Mirka Bandlja, interpelacija pa je uspela. Leta 2004 je skupina poslancev s prvopodpisanim Miho Brejcem vložila interpelacijo zoper takratnega notranjega ministra Rada Bohinca, ki pa v DZ-ju ni dobila zadostne podpore.

Prav tako neuspešna je bila interpelacija, ki jo je leta 2007 zoper takratnega notranjega ministra Dragutina Mateja vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem. Neuspešni sta bili tudi obe interpelaciji, ki sta jih leta 2009 in leto pozneje zoper takratno notranjo ministrico Katarino Kresal vložili skupini poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom.