Denarja je pred supervolilnim letom dovolj za vse: za ceste, kmete, tanke in tako naprej. Vlada, ki je bila še pred dvema letoma v opoziciji zagovornica varčevanja, zdaj nenadzorovano troši, opozicija pa bi zdaj varčevala. Nas ob vse višjih cenah čaka nov gospodarski zlom?

O tem so v oddaji Tarča razpravljali Andrej Šircelj, Matej Tonin, Alenka Bratušek in Luka Mesec. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kam je šla fiskalna odgovornost

Finančni minister Andrej Šircelj je povedal, da je pri povečanem trošenju denarja treba pogledati celoten kontekst. "Imeli smo epidemijo in odgovor nanjo, tako da smo zadržali zaposlenost in imeli maksimalno velik odboj v primerjavi z drugimi državami. Zaradi zavarovanja življenj so nastali dolgovi. Evropska unija je prvič odgovorila enotno, tako s fiskalno kot monetarno politiko. EU se je zadolžil, zato imamo načrt za okrevanje in odpornost. Investicije pomenijo razvoj in boljše življenje. Investiramo v infrastrukturo, železnice, vrtce, šole ... Politika je enotna na ravni EU-ja. Prehitro zaostrovanje bi negativno vplivalo na gospodarsko rast," je dejal in dodal, da ne gre za brezglavo trošenje.

Alenka Bratušek (SAB) meni, da je situacija glede javnih financ skrb vzbujajoča, da tako menijo tudi ekonomisti. Naša poraba je precej višja od prihodkov. "Res je, da gre del na račun epidemije. V treh letih smo pridelali za 10 milijard izgube, le polovica je šla za reševanje življenj. Vse, kar je vključeno v proračun, ni denar, ki bi prišel zastonj iz Evrope. Vse to bomo morali plačati. Naslednja vlada bo imela težko delo glede javnih financ," je poudarila.

Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da številke govorijo, da vlada dela prav, da je ubrala pravilno politiko in vlagala v ljudi in gospodarstvo. "Očitate nam fiskalno politiko, ki je bila v povsem drugem času. Danes se je fiskalno pravilo na ravni EU-ja odpravilo. Obresti, po katerih dobivamo denar, so danes celo negativne. V času Alenke Bratušek so bile celo pet odstotkov in več. Te razlike omogočajo vladi, da investiramo v ljudi in domačo porabo, kar žene gospodarsko kolesje in se v proračun vrne več denarja kot 2019," je poudaril.

Alenka Bratušek odgovarja, da je to res, prihodkov v letu 2022 bo za 23 odstotkov več, vendar je odhodkov za 40 odstotkov več.

Luka Mesec se je strinjal, da mora država med krizo povečati porabo, in kot srečo opredelil, da si je EU med krizo premislil glede fiskalnih pravil. Če bi "krvoločno" fiskalno pravilo danes veljalo, bi se država porušila pred našimi očmi in imeli bi revolucijo. "EU je do te krize pristopil drugače kot do prejšnje in zadolžujemo se po 0,18-odstotni obrestni meri, da bi se gradili stanovanja, železniški tiri, da bi se vlagalo v razvoj in raziskave ipd. Vendar za razvoj in raziskave v Sloveniji ostajajo ista sredstva. Saldo za zeleni preboj je zelo vprašljiv, morda celo negativen. V vojsko se vlaga 133 milijonov več kot v investicije za zdravstvo," je izpostavil.

Matej Tonin je dejal, da vlada glede na okoliščine ravna primerno. Veliko denarja namenja za naložbe, ki bodo poganjale gospodarstvo še leta in leta, medtem ko se bo drugi večji del državnega trošenja, torej covidni izdatki, kmalu končal. Naslovil je tudi luknjo v proračunu zaradi davčnih sprememb. "Vlada zaupa ljudem, da bodo denar, ki jim bo ostal pri plači, potrošili racionalno, in ko bodo trošili, se bo s tem poganjalo tudi gospodarstvo, država pa bo dobila nekaj denarja nazaj v obliki DDV-ja," je prepričan. Zatrdil je še, je ta vlada naredila več za upokojence kot vse vlade doslej.

S Toninovo oceno o fiskalnem stanju se ni strinjal Luka Mesec. Predstavnik Levice je sicer poudaril, da se povsem strinja, da mora vlada v času krize okrepiti svoje trošenje. Če bi bilo uveljavljeno "krvoločno" fiskalno pravilo in če Evropska unija ne bi sprostila svojih pravil, bi zdaj gledali propadanje države in bi imeli revolucijo, je dejal. "Ampak obstoječa slovenska oblast denar troši neracionalno," je zatrdil Mesec. "900 milijonov evrov je šlo za dodatke v javnem sektorju, pri čemer so nekateri dobili bore malo, drugi pa po desettisoče evrov. 133 dodatnih milijonov gre za vojsko, in ne za zdravstvo, premalo gre za zeleni prehod, premalo za stanovanja." Poleg tega za 670 milijonov evrov sploh ne vemo, za kaj bodo porabljeni, saj jih je vlada uvrstila v proračun, ni pa določila namena, kar je po mnenju Mesca protiustavno. Še posebej nerazumno se mu zdi, da se je država odločila z davčno reformo še zmanjšati prihodke proračuna.

Matej Tonin je odgovoril, da je 592 milijonov za vojsko namenjenih tudi plače vojakov in vse misije. Za obrambne izdatke je namenjenih 1,3 odstotka BDP-ja. Dejal je, da je med obrambnimi in zdravstvenimi izdatki razmerje 1:7, kar pomeni, da sedemkrat več dajemo za zdravstvo. "Letno bomo glede investicij dajali odstotek proračuna za obrambo in dva odstotka za zdravstvo. 100 milijonov za investicije v obrambo in 200 milijonov v zdravstvo. To so poštena razmerja," je dodal.

Alenka Bratušek je spomnila, da ima Slovenija letos napovedano 6,5-odstotno gospodarsko rast in da imamo visoke državne prihodke. Kot je dejala, ravno v teh razmerah ni dobro izkopati kar štirimilijardne luknje v enem samem letu. Toninu pa je odgovorila, da je prav vlada Janeza Janše, katere del je bil tudi takrat NSi, leta 2013 krepko posegla v prihodke upokojencev, njena vlada pa je pozneje, čeprav "ni bilo denarja", sredstva zanje "našla".

Finančni minister Andrej Šircelj je branil povečano državno porabo. Vlada denar namenja ljudem, za njihov boljši socialni položaj, za upokojence z najnižjimi prihodki. Kako pa to, da je njegova stranka nekoč srdito branila fiskalno vzdržnost, zdaj pa v praksi ravna povsem drugače? Spremenile so se razmere, je navedel, spremenila se je mednarodna politika. Mednarodne institucije spodbujajo porabo, imamo izjemno nizke obrestne mere in to moramo izkoristiti za investicije, na koncu pa iz teh investicij doseči čim večji donos. Država mora razmišljati dolgoročno in imeti v glavi, kaj bo čez 10 let, je navedel Šircelj. Branil je tudi davčno reformo: ljudje bodo imeli višje neto plače, bolj bodo motivirani za delo, več bodo trošili, sploh pa ob tako veliki rasti in zaposlenosti teh 800 milijonov evrov manj ne pomeni tako zelo veliko, je zatrdil. Kaj pa opozorila fiskalnega sveta o visokem strukturnem primanjkljaju? Fiskalni svet zelo spoštujem, je odgovoril Šircelj, a država mora imeti dolgoročno vizijo. Sploh pa imamo visok strukturni primanjkljaj zaradi investicij, ko bodo te izvedene, primanjkljaja ne bo več, že leta 2024 pa bomo v okviru maastrichtskih meril, je napovedal.

Šircelj je še opozoril, da je treba pri zdravstvu šteti tudi še vsa sredstva v zdravstveni blagajni. 12-krat več se daje za zdravstvo, kot je bilo v oddaji prikazano, je zatrdil. Alenka Bratušek pa je odvrnila, da se bo pač iz državnega proračuna v letu 2022 plačalo 336 milijonov za zdravstvo in 592 milijonov za obrambo. Sredstva v zdravstveni blagajni pa se zbirajo iz prispevkov ljudi in delodajalcev. "Celoten kupček dohodnine, ki se zbere v enem letu, se deli se na občine in proračun, znaša 2,9 milijarde in je drugi največji javnofinančni prihodek. Zdaj ga bomo zmanjšali za tretjino," je opozorila.

Ali bomo z investicijami v domove za starejše, ceste, pločnike, oklepnike ... naredili zeleni in digitalni preboj? Finančni minister Andrej Šircelj: "Seveda, saj smo se zavezali EU-ju, da moramo imeti 40 odstotkov zelenega, nekaj več kot 20 odstotkov digitalnega načrta, saj tega denarja sicer ne bi dobili."

Tonin je opozoril, da so v tej vladi dali zgodovinsko visoko povprečnino slovenskim občinam, ki najbolj vedo, kako porabiti denar in se bodo regionalne razlike v Sloveniji odpravljale.

Luka Mesec pa je glede dohodninske reforme povedal, da se pogovarjamo o izpadu dohodnine 800 milijonov evrov, ki ga lahko nadomesti le 300.000 novih delovnih mest. ZUJF je privarčeval 320 milijonov in je pahnil državo v novo recesijo, je spomnil.

Kako se je vlada odzvala na energetsko draginjo?

Gostje so se lotili tudi podražitev energentov, elektrike, ogrevanja, plina ... Kako se je vlada na to odzvala? Šircelj je navedel, da se je že in se še bo. Spomnil je na ukrepe glede dražjih naftnih derivatov. Medtem so evidentirali "najšibkejše" prebivalce, tem bodo namenili energetske vavčerje in tako krili povečanje cene. Je pa res, da so te podražitve prišle nepričakovano in ne ve se, ali so samo začasne ali dolgotrajne. O tem potekajo razprave na mednarodni ravni, vlada pa bo vsekakor ljudem pomagala, je obljubil finančni minister.

Alenka Bratušek se s to oceno ni strinjala: vlada se sploh ni odzvala oziroma se pretvarja, kot da težav ni, kar je še bolj neverjetno ob rekordno visokem proračunu. Predlagala je, naj se med drugim turistični boni spremenijo tudi v energetske. Neverjetno se ji tudi zdi, da ob vsem tem vlada menja direktorja podjetja, ki je tretjini Slovenije zagotavljal najnižje cene elektrike in plina, medtem ko "njihov" direktor v Telekomu pogodbe državljanom preprosto odpove. Obregnila se je tudi ob Šircljev "iznenada" in poudarila, da cene rastejo že od poletja.
Tonin je Bratuškovo obtožil, da pač ne želi poslušati. Vlada se je odzvala in napovedala še nove odzive, "dejavnosti potekajo", je rekel.

Luka Mesec meni, da se vlada ni odzvala na krizo in da najrevnejšim zmanjšuje pomoči. Leta 2022 bo denarno socialnih pomoči manj za 32 milijonov, leta 2023 pa še za dodatnih 21 milijonov. Krizo imamo, na cene energentov ne moremo vplivati, najrevnejšim lahko le pomagamo.

Tonin je na koncu poudaril, da je prihodnost nepredvidljiva in je zato ključno sodelovanje političnih strank, ki morajo iskati rešitve in si ne metati polen pod noge.

Alenka Bratušek je dejala, da je Slovenija socialna in solidarna država in takšna mora ostati. Ko bomo zmagali na levi sredini, bomo Slovenijo postavili nazaj na pot demokracije in konsolidirali javne finance.

Finančni minister pa je zatrdil, da gospodarskega zloma ne bo. Z začrtanimi javnimi financami, kako priti iz primanjkljaja, bomo postali bolj primerljivi z Evropo, kakovost življenja v Sloveniji bo boljša. Poudariti moramo tisto, kar znamo in vemo, znamo in vemo veliko in moramo biti malo bolj optimistični.