Na Upravni inšpekciji, ki nadzira izvajanje upravnih postopkov, ugotavljajo, da so v preteklih letih med vsemi inšpektorati največ kršitev odkrili pri delu Inšpektorata za okolje in prostor, kjer so opravili tudi največ nadzorov na predlog prijaviteljev. Gre za enega večjih inšpektoratov v državi, ki ga sestavljata Inšpekcija za okolje in naravo ter Gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija. "Predvsem so to kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku. Pobudniki očitajo nepravilnosti pri izdelovanju zapisnikov, oziroma ugotavljamo, da gre za nepravilnosti pri oblikovanju odločb in sklepov. Veliko pa je tudi vsebinskih očitkov," pojasnjuje direktor Upravne inšpekcije Robert Lainšček.

Samo gradbena inšpekcija je imela konec leta 2019 okoli 20 tisoč nerešenih zadev, tam pa je trenutno zaposlenih 68 inšpektorjev. Inšpekcijski postopki trajajo predolgo. Od odločbe o ugotovljeni črni gradnji do rušitve objekta minejo leta, v najdaljšem primeru tudi 36 let. Medtem poteka pravna bitka za legalizacijo: zavezanci pišejo pritožbe, vlagajo upravne spore in si s tem kupujejo čas, da lahko dosežejo spremembe občinskih prostorskih načrtov in pridobijo gradbena dovoljenja. Po odločbi Ustavnega sodišča je tudi pri nelegalni gradnji hiše treba spoštovati pravico posameznika do doma. Pred rušitvijo je namreč treba pretehtati sorazmernost takšnega ukrepa. Na Inšpektoratu pravijo, naj to počnejo sodišča, ne inšpektorji. Vse to še dodatno upočasnjuje reševanje zadev. Samo lani so nameravali odstraniti 34 objektov, dejansko pa so jih le 5.

Kadrovska podhranjenost

Kratke uradne ure, ko prijavitelji sploh lahko podajo prijavo, in odzivni čas, ko se inšpektor odpravi na teren v nadzor, povzročata nezadovoljstvo med prijavitelji, zato je med najpogostejšimi pritožbami nad delom inšpekcij prav njihova odzivnost. Na inšpekcijah v zagovor poudarjajo, da so glede na pripad zadev, kadrovsko podhranjeni. V celi državi so v 26 inšpekcijskih organih zaposleni 1504 inšpektorji. "Prejšnja vlada je v svoji koalicijski pogodbi navedla, da bi morali podvojiti število inšpektorjev. To je ostala mrtva črka na papirju, ki so jo zelo hitro pozabili. Do nekega povečanja inšpektorjev ni prišlo. Če pa gledamo to, da več tisoč primerov ostane nerešenih, to pomeni da po vseh inšpektoratih ugotavljajo, da jih je vsaj enkrat premalo. Vsaj enkrat premalo izvajalcev, tistih neposrednih inšpektorjev," ugotavlja Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov.

Inšpektor se mora odzvati tudi na anonimne prijave. Si pa znotraj Inšpekcijskega sveta – medresorskega delovnega telesa inšpekcijskih služb, ki ga vodi vsakokratni minister za javno upravo – prizadevajo, da bi imeli možnost presojati utemeljenost in resnost takšnih prijav, še preden jo bodo začeli obravnavati.

Neaktivna podjetja za izigravanje predpisov

Nad Inšpektoratom za delo se jezijo delojemalci, ki prijavljajo kršitve delodajalcev, pa se te kljub izrečeni globi ne odpravijo ali se jim stanje po prijavi ne izboljša. Inšpektor namreč varuje spoštovanje zakona, delodajalcu lahko naloži plačilo globe, delojemalec pa mora po svoj prav (npr. neizplačane prejemke iz dela ali priznanje določene pravice) še vedno poiskati na sodišču. Primeri neizplačila prejemkov zaposlenim so pogosti pri delojemalcih, ki pridejo za kruhom iz tujine. Problematični pa so delodajalci, ki v Sloveniji nimajo registriranega prebivališča. Zato inšpektorji predlagajo uvedbo obveznega elektronskega predala za vročanje pošiljk za družbe, kar predvideva trenutni predlog novele Zakona o gospodarskih družbah, trenutno v procesu sprejetja v državnem zboru. Obenem inšpektorji pozivajo tudi k obvezni registraciji začasnega prebivališča tujih delodajalcev v Sloveniji. Prav tako pozivajo k sistemski rešitvi ustanovljenih, vendar neaktivnih podjetij. Delodajalci ustanovijo neaktivne družbe kar "na zalogo", največkrat pa je namen teh družb izigravanje predpisov.

Grožnje in fizični obračuni

Težav je še več, od prenormiranosti, ko so za isto dejansko stanje predpisane različne sankcije v različnih predpisih, do prelaganja pristojnosti med inšpektorati občinske in republiške ravni. Pri preverjanju spoštovanja zadnjih vladnih ukrepov, povezanih z epidemijo, pa so predvsem zdravstveni inšpektorji naleteli tudi na besne kršilce, ki so jim grozili, v enem primeru pa z njimi tudi fizično obračunali. "S posamezniki kot fizičnimi osebami smo se pri svojih nadzorih doslej zelo redko srečevali, samo pri nadzoru uporabe alkohola in tobaka. Zdaj se je ta naš nabor zavezancev zelo razširil, iz tega nabora pravnih oseb smo prešli na fizične osebe in praktično na vse prebivalce države. Ljudje se zelo različno odzivajo, predvsem pa je bilo moteče, da je poraslo število neprimernih komunikacij, žalitev, groženj. Tega v preteklih nadzorih nismo doživljali," pripoveduje zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc. Zato so na terenu največkrat v spremstvu policije, ki je tudi sama, poleg devetih inšpekcij in redarstva, eden od državnih nadzornih organov, ki so od oktobra pristojni za nadziranje spoštovanja veljavnih izrednih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

O problemih inšpekcij in problemih ljudi z inšpekcijami bomo govorili v nocojšnji oddaji podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor, ki se bo na prvem sporedu Televizije Slovenija začela ob 20. uri.