V Transparency International (TI) Slovenia so predstavili poročilo projekta Transparentnost lokalnih volitev 2022, ki ga financira veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. Poročilo je nastalo na podlagi opazovanja lanskih volitev in analize finančnih poročil organizatorjev volilnih kampanj v 13 občinah, reprezentativnosti spolov na volitvah ter spoštovanja načela enakosti volilne pravice v občinah z več volilnimi enotami.

Kot je dejala generalna sekretarka organizacije Maruša Babnik, so podrobneje spremljali 13 občin, in sicer Ajdovščino, Celje, Dornavo, Ilirsko Bistrico, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor, Polzelo, Sveti Jurij ob Ščavnici in Vipavo. Za spremljanje volilne kampanje so se podali na teren, pregledali materiale, objave na družbenih omrežjih in finančna poročila.

Večina jih ni predložila finančnih poročil

Po besedah Nine Trček iz TI-ja Slovenia je bilo v opazovanih 13 občinah 77 županskih kandidatov, med njimi pa jih deset do avgusta ni predložilo finančnih poročil. Roki za oddajo poročil se sicer po občinah razlikujejo, tudi zaradi drugega kroga županskih volitev, ki ga ni v vseh občinah, a so se tudi tisti najbolj skrajni po besedah Nine Trček iztekli aprila. Prav tako so po njenih besedah nekateri poročila poslali po pošti, namesto oddali prek obrazca na spletni strani ter nekateri poročila tudi pomanjkljivo izpolnili.

Tako so ugotavljali, da v poročilih manjkajo, denimo, navedbe o stroških za postrežbo, za uporabo vozil v oglasne namene, za glasbenike na stojnici in podobno. Gre za dejavnosti, ki so jih opazili na terenu, v finančnih poročilih pa jih ni bilo, je pojasnila Trčkova.

Priporočila za izboljšave

V TI-ju Slovenia so tako podali priporočilo, da bi morali bolje usposobiti organizatorje volilnih kampanj ter poenotiti rok za oddajo poročil. Priporočajo pa tudi, da bi morali v poročilih navesti več informacij oziroma bolj natančno, saj je zdaj dovolj, da navedejo, denimo kolikšen znesek so porabili za plakate, ne pa tudi, za koliko plakatov. Priporočajo tudi, da bi se pogosteje izvajala revizija.

Enakost volilne pravice so obravnavali zaradi nekaterih navedb o velikih razlikah med posameznimi volilnimi enotami v občinah, ki imajo več volilnih enot. Zakonodaja namreč določa, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Ustavno sodišče pa je že pred leti za občino Žetale ugotovilo, da razmerje v velikosti volilnih enot 1,8 proti 1 pomeni bistven poseg v to načelo in kršitev enakosti volilne pravice, je navedla Trček.

Kršitve enakosti volilne pravice na lokalnih volitvah

V okviru projekta so tako po njenih besedah pregledali 115 občin, ki imajo več volilnih enot. Ugotovili so, da ima 22 občin razmerje 1,8 proti 1 ali več, največje razmerje je v občini Horjul, in sicer 9,5 proti 1. Prav tako ima 55 občin razmerje med 1,2 proti 1 in 1,7 proti 1. Kot ugotavljajo, gre tu za problem manjših občin, vse z izjemo ene imajo večinski sistem. Trčkova je ob tem opozorila predvsem na zastarelost občinskih odlokov o določitvi volilnih enot, ki po demografskih spremembah v občini niso bili posodobljeni. Občine so zato pozvali, naj to uredijo.

Z leti več županj

Babnikova je predstavila še nekatere ugotovitve glede deleža kandidatov različnih spolov na lokalnih volitvah. Med drugim so ugotovili, da število županskih kandidatk in izvoljenih županj z leti postopoma narašča, pri čemer pa skupno število kandidatov pada. Tako je bilo leta 2014 med 703 kandidati 94 kandidatk (13,4 odstotka), leta 2018 med 688 kandidati 102 kandidatki (14,8 odstotka), lani pa med 618 kandidati 107 kandidatk (17,3 odstotka). Izvoljenih je bilo leta 2014 16 županj, leta 2018 22 županj, lani pa 29 županj. Lani sicer v približno 60 občinah ni kandidirala nobena županska kandidatka.