Zgodovinar Igor Grdina opozarja, da želi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) s skrivanjem recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin in katerih ocena je ključna pri delitvi javnih sredstev, prikriti nestrokovnost svojega delovanja. Po njegovem se na "zelo čuden" način izrablja institut zaupnosti ocenjevalnih postopkov raziskovalnih programov.

Nataša Pirc Musar: Podatki o recenzentih bi morali biti javni
Grdina je na ARRS, katerega direktor je nekdanji obrambni minister Franci Demšar, naslovil zahtevo za vpogled v izvirnike vlog in ocenjevalnih listov, ki so jih podali vodje raziskovalnih skupin na razpisu za pridobitev javnih sredstev.

Ker mu ARRS ni izdal odločbe v zakonskem roku, je Grdina vložil pritožbo informacijski pooblaščenki Nataša Pirc Musar. Še preden je pooblaščenka izdala odločbo, je ARRS delno ugodil Grdinovi zahtevi, pri čemer pa je zakril imena recenzentov, ki so ocenjevali delo posameznih raziskovalnih skupin.

Informacijska pooblaščenka je pozneje v odločbi zapisala, da ima Grdina pravico do dostopa tudi do omenjenih podatkov. V obrazložitvi je med drugim pojasnjeno, da ime in priimek recenzenta, skupaj z njegovim delovnim področjem, ne izražata oziroma izkazujeta takšnih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo ARRS-ja oziroma povzročilo motnje pri njegovem delovanju, kot to zatrjujejo na agenciji.

Strokovnost je mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem informacij
Ravno nasprotno, šlo naj bi za informacije, ki morajo biti že z vidika transparentnosti javnega postopka javnega razpisa sofinanciranja projektov dostopne vsem, saj je ARRS že na podlagi zakona obvezan organizirati in zagotoviti delo na način, ki zagotavlja strokovnost, ne da bi zato trpela preglednost, meni informacijska pooblaščenka.

"Takšen razlog bi lahko uveljavljal celoten javni sektor in tudi širše, saj je vselej mogoče, da zainteresirani posameznik ali subjekt želi vplivati na odločitev tistega, ki odloča o njegovih pravicah ali obveznostih, po drugi strani pa bi se ta, ki odloča, vselej želel 'skriti', kar bi mu dajalo možnost, da pri odločitvi ne ravna izključno strokovno, temveč tudi neobjektivno in pristransko. Pooblaščenec zato ocenjuje, da je strokovnost in integriteto recenzenta mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem dostopa do navedene informacije," je še zapisano v odločbi.

Zgodba pa se tukaj še ne konča. Čeprav so bili podatki o recenzentih na dokumentih, ki so bili Grdini dani v vpogled, izbrisani, pa je bilo iz obrazca za ocenjevanje letnega poročila o rezultatih raziskovalnega programa za leto 2009 jasno razvidno, da je recenzijo programa Slovenska zgodovina, katerega vodja je sicer Božo Repe, zajema pa področja zgodovinopisja, arheologije, umetnostne zgodovine in političnih ved, opravil Jože Krašovec, bibilicist, teolog in jezikoslovec.

Grdina se ob tem sprašuje, kako je mogoče, da nekdo, ki ni strokovnjak s področja dela programske skupine, ocenjuje njeno delo. Meni, da gre pri pri poskusu prikrivanja imena ocenjevalca za poskus prikrivanja nestrokovnosti samega ocenjevalnega postopka.

Na razpisih sodelujejo tisti, ki postavljajo pogoje zanj
Veliko vprašanj sproža tudi to, da se lahko na razpise za pridobitev javnih sredstev prijavijo tudi raziskovalne skupine, v katerih sodelujejo člani upravnega odbora ARRS-ja. Člani upravnega odbora namreč določajo recenzente in razpisne pogoje, na koncu pa imajo tudi odločilno besedo pri tem, kako bodo javna sredstva razdeljena, kar raziskovalne skupine postavlja v neenak položaj in sproža konflikt interesov pri članih upravnega odbora.

Grdina ob tem še dodaja, da je delo njegove skupine ocenjevala zgodovinarka Marta Verginella, ki je članica konkurenčne raziskovalne skupine, ki se prav tako prijavlja na razpise za pridobitev javnih sredstev. Po njegovih besedah gre pri tem za več kot očiten konflikt interesov.

Golobič: Pričakujemo, da bo ARRS deloval v skladu z odločitvami pristojnih organov
Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je o zadevi povedal, da je ARRS samostojna in neodvisna agencija, ki ima svoje organe upravljanja in vodstvo, in da njihovo ministrstvo nima neposrednega vpliva na to, kaj in kako počnejo. Kot pravi, se je skozi desetletja izoblikovala praksa, ki pa jo poskušajo korigirati.

Pojasnil je, da bodo korekcije zoper pritožbene postopke jutri na dnevnem redu DZ-ja, ko bodo po skrajšanem postopku spreminjali zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ravno zato, da popravijo tisto, "kar je praksa pokazala za ne dovolj urejeno". Trdi, da so se s podobnim vprašanjem na ministrstvu srečali pri centrih odličnosti, kjer naj bi zagotovili, da so bili podatki javni. "Ministrstvo je vsem prijaviteljem omogočilo vpogled, kdo so bili recenzenti," zatrjuje.

Kolar: Evropska komisija ne objavlja, kdo so recenzenti posameznih vlog
Poudaril je še, da mora ARRS ravnati v skladu z odločbo informacijske pooblaščenke. "Mi nimamo nobenega vzvoda do agencije, da bi lahko uveljavljali neko našo voljo. Nedvoumno pa pričakujemo, da bo ARRS deloval v skladu z odločitvami pristojnih državnih organov in temu prilagodil svoja pravila. Če se to ne bi upoštevalo, pa moramo seveda mi ukrepati," dodaja.

Jana Kolar, v. d. direktorice direktorata za znanost in tehnologijo, je pojasnila, da Evropska komisija, preko katere se razdeli več kot 20 odstotkov kompetitivno razdeljenega denarja za raziskave in razvoj v Evropi, ne objavlja, kdo so recenzenti posameznih vlog. Objavijo sicer seznam vseh recenzentov v posameznih razpisih, ne pa, kdo je recenziral posamezno vlogo, s čimer naj bi se recenzenti zaščitili.