Marin Tomulić je bil še pred nekaj dnevi slovenski javnosti popolnoma neznan. Z obtožbami, da sta leta 1991 Janez Janša in Igor Bavčar, takratni obrambni in notranji minister, od hrvaških oblasti pri prevozu orožja čez slovensko ozemlje zahtevala podkupnine, pa je razvnel slovensko javnost in politiko.

Tomulić obsojen zaradi poslovnih goljufij
Ni pa popolnoma neznan hrvaški javnosti. Nekdanji hrvaški posrednik v trgovini z orožjem je bil na občinskem sodišču v Crikvenici leta 2002 obsojen zaradi poslovne goljufije, povezane z nepremičninami podjetij Jadrankomerce in JK Maloprodaja, direktor obeh pa je bil Tomulić. Ko bi moral za eno leto v zapor, je pobegnil v Francijo.

Sam je letos na spletni strani hrsvijet.net ponudil čisto drugačno zgodbo: obtožbe o poslovnih goljufijah so lažne, hrvaške oblasti so ga v resnici aretirale na ukaz ZDA in Velike Britanije. Po stotih dnevih pripora v reškem priporu naj bi ga z grožnjami, da ga bodo ubili, prisilili v umik v Francijo.

Tomulić: Mesić odgovoren za smrt Ivane Hodak
Od tam je pošiljal članke, ki jih je novinar Željko Peratović objavljal na svojem blogu oz. na blogu 45 lines. V teh člankih se je največkrat "lotil" takratnega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića. Novembra 2008 - po umoru Ivane Hodak, hčerke znanega odvetnika Zvonimirja Hodaka in nekdanje podpredsednice hrvaške vlade Ljerke Mintas Hodak - je tako zapisal, da je "vsem, tudi francoskim novinarjem in politikom, jasno, da je za ta umor odgovoren predsednik Hrvaške Stipe Mesić". "Vsem je tudi jasno, da so priprave in organizacijo tega zločina podpisale hrvaške obveščevalne službe, ki že več kot 60 let tesno sodelujejo z balkansko mafijo," je trdil Tomulić.

Tomulićeve trditve se niso izkazale za resnične - umor je februarja 2009 priznal brezdomec Mladen Šlogar, ki je bil marca 2010 obsojen na 30 let zaporne kazni. Razlog za umor naj bi bilo maščevanje, saj naj bi Šlogar gojil zamero do odvetnika Hodaka.

Tomulić ovadil Mesića
Tomulićev "boj" z Mesićem se je začel že dve leti prej, leta 2006, ko je njegov odvetnik v Franciji vložil kazensko ovadbo proti Mesiću zaradi sodelovanja pri poskusu umora. Leta 2002 naj bi Tomulića poskusil ubiti Marko Nikolić, ki naj bi bil pripadnik hrvaških tajnih služb. Ovadba je tako razjezila Mesića, da je Tomulića označil za "kriminalca svetovnega slovesa". Do zdaj ni znano, da bi francoske oblasti na podlagi Tomulićeve ovadbe začele preiskavo zoper Mesića.

Marca 2007 je Tomulić Mesića na blogu 45 lines obtožil, da je hrvaški mafijski boter. Napovedal je, da bo Mesić kmalu sedel na klop za obtožene. Mesić naj bi celo sodeloval pri ropanju imetja vdove Ane Jendriš Jelesić in njenih otrok - vdovi naj bi vzeli družinsko hišo v Zagrebu, stanovanja, umetnine in družinsko grobnico na zagrebškem pokopališču Mirogoj.

Tomulić: Mesić vpleten v ugrabitev
Mesić naj bi tudi sodeloval z "razvpitim kriminalcem" in "največjim hrvaškim trgovcem heroina iz Afganistana" Žarkom Pavlinom. Vpleten naj bi bil tudi v ugrabitev mladoletnega sina hrvaškega generala Vladimirja Zagorca. Ugrabiteljem je po Tomulićevih besedah posodil službeni avtomobil s tablicami urada predsednika republike. Prav tako je Mesiću prevzem oblasti leta 2000 financirala in organizirala balkanska mafija, je še zapisal Tomulić.

Poleg Mesića so bili Tomulićeve "tarči" tudi francoske tajne službe in pokojni francoski predsednik Francois Mitterand. V intervjuju za Globus je oktobra 2006 francoske tajne službe obtožil, da v Franciji pomagajo skrivati generala Anteja Gotovino, katerega izročitev je od Hrvaške zahtevalo haaško sodišče. Še več, francoske tajne službe naj bi imele prek podjetnika Hrvoja Petrača (ta je bil leta 2006 obsojen zaradi ugrabitve Zagorčevega sina) vpliv na nezakonite igre na srečo v naši južni sosedi.

Septembra 2007 je v blogu 45 lines Tomulić pisal o "montiranih procesih proti Gotovini v 80. letih 20. stoletja v Franciji". Cilj teh procesov proti Gotovini - po policijskih podatkih zaradi ropov in izsiljevanja - je po Tomulićevih navedbah diskreditacija takratne francoske konservativne opozicije. Razlog za procese naj bi bil tudi strah "bolnega paranoičnega predsednika Francoisa Mitteranda pred atentatom ali državnim udarom".