Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je na odboru DZ-ja za obrambo pojasnil, da bi morala Slovenija skladno z veljavnim proračunom letos za obrambo nameniti 1,31 odstotka BDP-ja, a bo ta odstotek skladno z rebalansom proračuna nižji, in sicer 1,27 odstotka BDP-ja. "Tudi ta odstotek zagotavlja ključno usmeritev vlade, da v času zelo kompleksne varnostne situacije v soseščini, Evropski uniji in zvezi Nato ne znižuje obrambnih izdatkov, temveč ohranja smer njihovega dvigovanja," je poudaril Črnčec.

Iz gradiva predloga rebalansa proračuna za leto 2022 je ministrstvu za obrambo namenjenih 840,2 milijona evrov, kar je dobrih 47 milijonov evrov več kot v veljavnem proračunu. Po besedah Črnčeca Slovenija s tem sledi ciljem postopnega dviga izdatkov za obrambo, uresničevanju mednarodnih zavez na tem področju in izboljšanju obrambnih sposobnosti Slovenije, ki se sooča z nepredvidljivim varnostnim okoljem. Cilj je tudi, da se izboljša stanje obrambne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja, je poudaril.

S predlogom rebalansa se za skoraj 40 milijonov evrov povečujejo sredstva za Slovensko vojsko, za katero je predvideno 629,8 milijona evrov oz. skoraj 75 odstotkov vseh sredstev resornega ministrstva. Med ključnimi investicijskimi projekti za letos je med drugim navedel nakupe taktičnega transportnega letala in lahkih oklepnih vozil ter posodobitev infrastrukture nekaterih vojaških vadišč. Med drugim je spomnil tudi na pred kratkim podpisano pogodbo med ministrstvom in podjetjem Timtec Defense za izvedbo dveh raziskovalno-razvojnih projektov z brezpilotnimi letali.

Začetek razprave o nakupu oklepnikov

Poslanec Levice Miha Kordiš je v razpravi izpostavil več "potencialno problematičnih" postavk predloga rebalansa proračuna, med drugim ga je zanimalo tudi, zakaj je ministrstvo za obrambo v predlaganem rebalansu med drugim povišalo postavko za nakup osemkolesnikov boxer, ko pa je vlada na vrhu koalicije prejšnji teden sprejela sklep, da bo Slovenija pogodbo za nakup boxerjev preklicala.

"To je prvo dejanje sanacije škode prejšnje vlade," je poudaril. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija sredstva nameniti za modernizacijo zdravstva ali za javna neprofitna stanovanja, "ne pa za kupovanje bodočega starega železa po diktatu Nata".

Prejšnji minister za obrambo Matej Tonin (NSi), ki je podpisnik pogodbe o nakupu 45 osemkolesnikov boxer, je zanikal informacijo, da bo morala Slovenija za odstop od pogodbe nakupa boxerjev plačati pogodbeno kazen v vrednosti 20 odstotkov pogodbene vrednosti, kar bi po zdaj znanih informacijah zneslo približno 70 milijonov evrov.

"V pogodbi, ki sem jo podpisal 11. maja, ni nikjer določeno, kakšna je pogodbena kazen. Te določbe ni v pogodbi," je dejal in poudaril, da so bila pogajanja za nakup osemkolesnikov transparentna, "ves čas je bila znana tudi končna cena nakupa 45 vozil tipa boxer 281,5 milijona evrov brez DDV-ja. Za vse druge stvari, ki sledijo, pa danes ne vemo, koliko bodo stale," je pojasnil.

Damir Črnčec je pojasnil, da je Slovenija v okviru pogodbe o nakupu 45 osemkolesnikov že dobila prve tri račune, in sicer račun za 7,2 milijona evrov za plačilo razvojnih stroškov drugim državam, ki sodelujejo v programu boxer, račun za 2,5 milijona evrov za operativne stroške in nižji račun za administrativne stroške. Na podlagi sklepa vlade o preklicu pogodbe za nakup boxerjev bodo na ministrstvu zelo natančno proučili, kako in koliko plačati iz omenjenega naslova, je še poudaril.

Odbor za obrambo bo o večstomilijonskem nakupu osemkolesnikov boxer razpravljal na torkovi seji.