Matej Tonin je ponovil, da je že ob izvolitvi na funkcijo, 22. junija, povedal, da njegova izvolitev na mesto predsednika DZ-ja ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je z mesta predsednika DZ-ja pripravljen umakniti, ko "bo nova koalicija znana in bo oblikovana tudi nova vlada".

Prvak NSi-ja je poudaril, da bo dano obljubo držal in bo z mesta predsednika DZ-ja odstopil na dan, ko bo prisegla nova vlada. Ob tem je sporočil, da je odstopna izjava že podpisana, manjka le še datum, "ko se bo ta seja, na kateri bomo volili vlado, tudi zgodila". Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami prihodnje koalicije uradno ni seznanjen. Če si bo premislila, pa se tudi ne bo upiral, je dodal.

Tonin je povedal, da bo s svojim odstopom omogočil, da bosta še na isti dan izvoljena nova ministrska ekipa in tudi nov predsednik DZ-ja.

V petek volitve novega predsednika vlade
Delo državnega zbora bo v prihodnjih dneh potekalo tako, da bodo najprej v petek poslanci na izredni seji DZ-ja volili predsednika vlade in s sprejemom odloka omogočili uporabo 35 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, je dejal Tonin. Seja se bo začela ob 10. uri, zgolj za volitve premierja pa bodo najbrž potrebovali okoli devet ur.

Ker se drugi krog iskanja mandatarja konča ob polnoči, je Tonin zagotovil, da bo sejo vodil tako, da bodo volitve mandatarja do takrat opravljene: "Če bi želel nagajati, bi lahko s proceduralnimi prekinitvami poskrbel za to, da bi šel ta čas čez polnoč, a to ni moj cilj in bom storil vse, da bodo volitve opravljene do polnoči."

Če bi poslanske skupine na to sejo želele umestiti več točk, pa jih bo umestil na dnevni red za volitvami predsednika vlade in bodo o njih razpravljali prihodnji teden. Če se to ne bo zgodilo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja, na kateri bodo poslanci volili vlado in tudi novega predsednika DZ-ja.

Zaslišanja ministrov septembra
Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre, bodo v primeru izvolitve mandatarja v drugem krogu, potekala v petek, 7. septembra, in v ponedeljek, 10. septembra. Nato je po besedah Tonina potreben dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ-ja predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja.

Šarec glasov NSi-ja ne bo dobil
V ponedeljek je izvršilni odbor NSi-ja sicer sprejel odločitev, da poslanski skupini svoje stranke predlaga, naj na petkovem glasovanju ne podpre kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca.

Predsednik LMŠ-ja ima sicer tudi brez glasov NSi-ja za izvolitev zagotovljeno zadostno podporo. Glas so mu poleg njegovega LMŠ-ja obljubile tudi stranke SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica.

Tonin: Levica je koalicijska stranka
Tonin je na današnji novinarski konferenci izpostavil tudi stališče, da je Levica koalicijska, in ne opozicijska stranka. Kot je povedal, je za opozicijo po pravnem tolmačenju značilno, da vladi nasprotuje, da ni del parlamentarne večine ter da ne sodeluje pri izvajanju oblasti, pač pa izvajanje oblasti nadzoruje.

"Navedeno za Levico ne velja, zato bo imela v DZ status koalicijske stranke," je napovedal. Kot je pojasnil, ne morejo dopustiti, da bi bila Levica denimo jeziček na tehtnici v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer ima po zakonu in poslovniku večino opozicija.

Pogajanje med petorčkom in Levico je bilo za NSi pomembno
Spregovoril je tudi o sestavljanju koalicije pod okriljem Šarca in vtisih po odločitvi NSi-ja v prvem krogu, da se iz pogajanj umakne. Spomnil je na takratne dvome NSi-ja v dolgotrajnost vlade in bojazen, da bi jih preostala peterica pri ključnih vprašanjih lahko preglasovala z Levico.

"Zdelo se nam je pomembno, da preverimo koalicijski potencial Levice. Če do dogovora ne bi prišlo, potem bi mi bili najverjetneje pred nekim novim dejstvom, ko bi se morali morda kako drugače odločati," je priznal. Dodal je, da jih je "zagotovo na nek način presenetila sprememba kursa Levice". "Glede na razprave v DZ si ne bi nikoli mislil, da bodo nekoč podprli oz. omogočili vlado, ki bo izpeljala privatizacijo NLB, ki bo ostala v Natu, ki bo pustila žico na meji. Je pa to še en argument več - če je bila Levica to sposobna narediti, bi bila toliko večja možnost, da bi nas preglasovali," je pojasnil in dodal, da je bilo dogajanje med petorčkom in Levico za NSi pomembno.