Teze zakona so obravnavali Državnotožilski svet, Kolegij vrhovnih in višjih tožilcev in Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in jih hkrati z mnenji nekaterih višjih državnih tožilcev objavili na spletni strani tožilstva.

Tožilci: Gre za razpustitev skupine za pregon organiziranega kriminala
Državnotožilski svet med drugim ugotavlja, da zakon s spremembo, ki se nanaša na skupino za pregon organiziranega kriminala, predvideva razpustitev skupine. Predlagan sistem, ki bi nadomestil dozdajšnjega, zaradi razpršitve kadrov namreč ne zagotavlja načela specializacije in timskega dela, nova ureditev pa po mnenju DTS-ja ni usklajena s pristojnostmi in organiziranostjo področja znotraj organov odkrivanja (NPU).

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa predvsem poudarja, da je zdajšnja oblika delovanja skupine (ta deluje 14 let) ustrezna, nov zakon pa njeno delovanje razbija, zato "zagotovo ne bo pripeljal do večje učinkovitosti". Delo namreč prenaša na pristojna tožilstva, kjer naj bi člani skupine sodelovali s tožilstvi po Sloveniji, pri čemer ostaja popolnoma nejasno, kdo bo pravzaprav vodil delo posameznega primera. Menijo, da bo tožilec, ki ni član skupine in vodi tudi druge zadeve, takšno nalogo težko opravljal.

Opozarjajo, da delo poteka kolegijsko, s spremembo pa bo oteženo, saj posamezni tožilci, ki niso člani skupine "ne bodo imeli ne interesa, ne volje (sicer bi se prijavili za delo v skupini), ne pristojnosti, predvsem pa ne časa, zaradi preobremenjenosti z rednim delom, še dodatno asistirati članom skupine", so tožilci iz skupine zapisali v mnenju. Predlog zakona namreč predvideva, da bi skupino organizacijsko umestili na Okrožno tožilstvo v Ljubljani, kar pomeni, da ne bi bila več organizacijska enota državnega tožilstva. Hkrati predvideva organizacijo skupine po vzoru specializiranega oddelka za sojenje, ki pa še ni ustanovljen. Tožilce iz skupine moti tudi to, da jim je ministrstvo namesto osnutka zakona v vpogled za mnenje posredovalo le teze novega zakona. Menijo, da je iz tez, ki se na nekaterih mestih sklicujejo na konkretne člene, jasno razvidno, da ta že obstaja.

Ministrstvo: Ne razpustitev, ampak povezovanje
Na mnenje tožilcev je že odgovorilo tudi ministrstvo, ki zavrača očitek, da gre za razpustitev skupine in pojasnjuje, da bo prenos na državno tožilstvo prve stopnje zagotovil jasno ločitev med funkcijo oblikovanja politike pregona in nadzora, ki se izvaja na vrhovnem tožilstvu in izvrševanjem funkcije pregona, ki je v pristojnosti okrožnih državnih tožilstev. Spremembe naj bi skupino povezale z državnimi tožilci, kar po mnenju ministrstva omogoča prenos izkušenj in racionalizacijo dela.

Tožilci: Omajan položaj državnih tožilcev
Tožilci nasprotujejo tudi napovedani spremembi položaja višjih državnih tožilcev, saj menijo, da bi se razkorak med vzporednostjo sodne in tožilske organizacije še povečal. Iz prejetega gradiva po njihovem mnenju ni razvidno razmerje podrejenosti in nadrejenosti med višjimi in okrožnimi tožilci, kar lahko privede do težav pri mentorstvu in odgovornosti za izvajanje nalog.

Ministrstvo: Konec razpetosti med vsebino, procesom in nadzorom
Ministrstvo za pravosodje pa odgovarja, da so višji državni tožilci zdaj razpeti med vsebinsko in procesno podporo državnim tožilcem na prvi stopnji in svojo nadzorstveno ter delno mentorsko vlogo. Z umestitvijo na okrožna državna tožilstva z občasnim sodelovanjem pri delu vrhovnega tožilstva, bi se ta položaj smiselno razrešil. Ministrstvo tudi ne pričakuje težav glede "nadrejenosti", saj bosta po novem vodja okrožnega tožilstva in njegov namestnik višja državna tožilca.

Tožilci: Le tretjinska zastopanost tožilcev v DTS-ju nesprejemljiva
Iz tožilskih vrst prihajajo tudi kritike predloga spremembe Državnotožilskega sveta (DTS), saj bi bili državni tožilci v njem manjšinsko zastopani, kar je, glede na to, da naj bi DTS določal tudi politiko pregona državnega tožilstva, nesprejemeljivo. Zdajšnji DTS pa je prepričan, da predlagana sprememba imenovanja članov sveta omogoča večjo udeležbo politike.

Ministrstvo: Dokončna sestava v nadaljnjem postopku
Ministrstvo glede sestave DTS-ja pričakuje, da se bo dokončna rešitev oblikovala šele v nadaljnjem postopku, saj gre za osrednjo sistemsko odločitev z vidika položaja državnega tožilstva v sistemu delitve oblasti.