Vlada je na tokratni seji končala obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Okoli tega je sicer nastalo nekaj zmede, saj je vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin za TV Slovenija dejal, da je vlada predlog potrdila in ga bo poslala v DZ. Predsednik vlade Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da bo besedilo zdaj romalo na vrh koalicije, šele nato pa ga bo vlada potrjevala in pošiljala v DZ.

Sofinanciranje skrajšanega delovnega časa

"V tem svežnju je ključno, da se je vlada odločila, da že s 1. 6. uvede nov ukrep, to je sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, za katerega verjamemo, da se bo odločilo zelo veliko podjetij, verjetno nekje polovica," je za TV Slovenija povedal vodja strokovne svetovalne skupine vlade Matej Lahovnik. Delodajalec lahko delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija in najmanj do konca leta.

Zagotovil je, da denarja za ukrep ne bo zmanjkalo. Ko bodo skopnela evropska sredstva, bo denar zagotovil integralni proračun države.

Več podrobnosti o ukrepu ni predstavil. Je pa iz besedila zakona, kakršnega je obravnaval ESS, razvidno, da naj bi bili sofinanciranja skrajšanega delovnega časa deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na od 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra.

Video: Kacin in Lahovnik za Odmeve

Čakanje na domu za katere sektorje?

Subvencioniranje čakanja na delo na domu bo dostopno vsem sektorjem gospodarstva tudi meseca junija, je na TV Slovenija povedal vladni govorec Jelko Kacin.

Toda član vladne strokovne skupine Matej Lahovnik je malo zatem za TV Slovenija povedal drugače. Dejal je, da bo ukrep lahko izkoristila turistična panoga, predvsem v tistem delu, kjer zaradi zaprtih meja in podobnih okoliščin dejansko ni mogoče delovati. Vključenih bo še nekaj drugih dejavnosti, kot so medkrajevni potniški promet, organizacija sejmov in igralnice.

"Ukrep čakanja na delo doma, kjer dejansko sploh podjetje ne deluje, tega bo lahko koristila turistična panoga, predvsem v tistem delu, ki ne deluje, ki je dejansko odvisno v celoti od tujih gostov, ker sta severna in zahodna meja v celoti pravzaprav zaprti, za tuje turiste tudi vzhodna. In pa seveda nekatere druge dejavnosti, kot je na primer medkrajevni cestni prevoz, ki se nanaša predvsem na prevoz tujih turističnih gostov, organizacija sejmov ... Vlada se je odločila, da vključi tudi igralnice, ker vemo, da dejansko stojijo, ker so v celoti odvisne predvsem od italijanskih gostov. Skratka, vključile so se tiste dejavnosti, kjer je ocena, da zaradi teh omejitvenih ukrepov – kljub temu, da se sproščajo – junija nekako še ne bodo mogle poslovati."

Katera beseda dejansko drži – Kacinova ali Lahovnikova – ni jasno.

Sorodna novica Vavčerji za 200 evrov niso za v gostilno, bodo pa za vse polnoletne državljane

Turistični boni tudi za mladoletne

Vsi polnoletni državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji bodo prejeli 200-evrski bon za prenočitev v domačih nastanitvenih zmogljivostih. Otroci do 18. leta starosti bodo prejeli 50-evrski bon.

"Vedeti moramo, da bo štiričlanska družina z dvema otrokoma dobila praktično bon v višini 500 evrov, ki ga bo porabila nekje v Sloveniji, v naših turističnih nastanitvenih zmogljivostih. Verjamemo, da bodo dodatno potrošili – vsaj po naših ocenah – polovico toliko, tako da je to izdatna pomoč turizmu. In iz tega naslova pričakujemo tudi do pet milijonov prenočitev," je za TV Slovenija povedal Lahovnik.

Bon bo prenosljiv med družinskimi člani: med brati, sestrami in med starši in otroki. Ne bo v fizični obliki, temveč bo Furs pridobil podatke iz registra nastanitvenih obratov. Bon ne bo vplival na regres za letni dopust. Veljaven bo do konca leta.

Lahovnik je pojasnil, da je namen ukrepa dvojen. Najprej želijo spodbuditi trošenje, gospodarsko dejavnost. Obenem nočejo zamujene turistične sezone. Vrhunec bi moral biti julija in takrat turizem ne sme spati oziroma "čakati na delo", temveč se aktivirati in sezono čim bolj izkoristiti, je pojasnil Lahovnik.

"Odgovoriti moram na nekatera – po mojem mnenju – nerealna pričakovanja turističnih delavcev, da bi se instrument čakanja na delo podaljšal celo do marca naslednje leto. To pa ni realno. Ker namen vladnih ukrepov je, da se spodbudi po eni strani trošenje, da se spodbudi gospodarstvo, ne pa da v celoti zamudimo turistično sezono, ki se običajno že začne ta čas, zagotovo pa vrhunec doseže tam julija, avgusta."

Še nekaj podrobnosti

Predvidena je tudi pomoč avtobusnim prevoznikom in žičničarjem; za pokrivanje izgub v zdravstvu, ki so nastale ob epidemiji novega koronavirusa, naj bi šlo 110 milijonov evrov. Ti opciji sta bili v besedilu na ESS-ju, ali sta končali v vladnem predlogu, za zdaj še ni znano.

Nekaj zadovoljstva, nekaj nezadovoljstva

Besedilo je še pred vlado obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS). Kot sta po seji za Slovensko tiskovno agencijo povedala generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, so v zadnji različici osnutka novega interventnega zakona praktično v celoti upoštevane v ponedeljek dogovorjene rešitve za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V tem delu so zato tako sindikati kot delodajalci zadovoljni.

Na drugi strani pa osnutek zakona ne upošteva v ponedeljek že usklajenega predloga, da bi se ukrep čakanja na delo, ki poteče z 31. majem, podaljšal za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za uporabo ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku je tako obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec.

"Tu je pomembno poudariti, da ne gre le za turizem, temveč tudi za turizem, ki je najprej res doživel največji padec. A prepričani smo, da posledice krize trpi celotno gospodarstvo, zato morajo ukrepi zajeti kar največji del gospodarstva," je poudaril Smole, ki verjame, da bi čakanje tudi v prihodnje koristilo številnim podjetjem.

Generalni sekretar ZDS-ja sicer še ni izgubil upanja, da bo vlada ESS-ju v tem delu še prisluhnila. Šele potem bodo lahko ocenjevali izkupiček socialnega dialoga za tretji protikoronski zakon, je dodal.

Sorodna novica Avtomobilska industrija brez nadaljnje državne pomoči ne bo preživela

So se pa na delojemalski strani po njenih besedah ogradili od dela osnutka, ki ureja investicije oziroma omejuje nevladnike. Predvideno je namreč, da bi se podaljšale zaostritve za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Ne glede na vse pa je socialni dialog, ki je potekal za pripravo tretjega protikoronskega zakona – ob petkovi in tokratni seji ESS-ja ter ponedeljkovem usklajevanju na delovnih skupinah socialnih partnerjev – "najboljši približek socialnemu dialogu, ki ga predvidevajo pravila ESS-ja, v času te vlade", je ocenila Jerkičeva.

Znova so sicer imeli težavo tempa, da ni bilo popolnega soglasja ESS-ja, pa ni ne nenavadno ne presenetljivo, je sklenila.