Lani je bila trgovinska dejavnost med najdlje zaprtimi dejavnostmi v Sloveniji, neživilske trgovine so bile zaprte sedem mesecev oziroma so lahko storitve opravljale le za poslovne subjekte, so spomnili pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Dodali so, da se trgovci v teh časih spopadajo s številnimi težavami, kot so upad prometa, manj kupcev zaradi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), zvišanje cen blaga, neprodane zaloge blaga, zvišanje cen energentov, podaljševanje dobavnih rokov, dodatni stroški za dodatno delovno silo za preverjanje pogoja PCT. S tega naslova si želijo, da bi pristojni v novi interventni zakon uvrstili tudi ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti.

"Trgovinska dejavnost je v zadnjem času izpadla iz različnih ukrepov, ki so bili gospodarstvu na voljo v okviru protikoronske zakonodaje. Tako na primer trgovci niso mogli uporabljati ukrepa pomoči za financiranje regresa za letni dopust in sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki je bil namenjen samo turistični in gostinski dejavnosti, niti niso bili vključeni v ukrep bon 21," je dejal predsednik sekcije trgovcev Primož Černic.

Znova je opozoril, da bi bilo treba izenačiti položaj specializiranih trgovin in živilskih trgovin, saj so te že od začetka pandemije covida-19 v letu 2020 izvzete iz vseh in vsakršnih omejevalnih ukrepov, medtem ko so bile specializirane trgovine, ki ne prodajajo živilskih izdelkov, ves čas podvržene različnim omejitvam.

OZS opozarja tudi na padec prometa zaradi preverjanja pogoja PCT

Po podatkih državnega statističnega urada so trgovci v trgovini na debelo lani prodali za 3,6 odstotka manj kot v letu 2019, prihodek od prodaje na drobno pa se je znižal za skoraj osem odstotkov. Podatki evropskega statističnega urada pa kažejo, da je bil upad prihodkov iz trgovine na drobno med epidemijo v Sloveniji največji, številke za letos so podobne, so zapisali pri OZS-ju.

To je pokazala tudi anketa, ki jo je sekcija pred kratkim izvedla med svojimi člani. Od začetka preverjanja pogoja PCT padec prometa ugotavlja 71 odstotkov trgovcev, tretjina sodelujočih v anketi ima padec med 20 in 30 odstotki, tretjina od 30- do 50-odstotni upad prometa, o več kot 50-odstotnem upadu prometa pa poroča 11 odstotkov vprašanih trgovcev. Če v prihodnje ne bodo dobili pomoči, jih bo 13 odstotkov moralo svojo trgovino zapreti.

Širša uporaba bona, znižanje stopnje DDV-ja in subvencija za nakup mask

Sekcija trgovcev pri OZS-ju zato snovalce interventne zakonodaje poziva, naj vanjo vključijo nujne ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti. Poleg že podanih predlogov OZS-ja, med katerimi so tudi povračila stroškov za zaloge, kritje upada prometa v sorazmerni višini, povračila nekritih fiksnih stroškov, povračila stroškov za izplačan regres za leto 2021, povračila stroškov za zaloge, nakupljene za praznične sejme in pobude, si v sekciji trgovcev želijo še dodatne pomoči.

Njihovi predlogi se nanašajo na dopolnitev interventne zakonodaje, ki bo omogočala, da se bo letošnji bon 21 lahko uporabil pri vseh trgovcih, nadalje si želijo izenačitve konkurenčnega položaja trgovin, pri čemer bi se položaj specializiranih trgovin izenačil z živilskimi trgovinami. Predlogi se nanašajo tudi na povračilo škode zaradi odpisa blaga, ki je izrazito sezonske narave, na določitev poznejšega roka za izplačilo odpravnine delavcu oziroma plačilo v več obrokih, na znižanje splošne in nižje stopnje DDV-ja na 20 odstotkov in 8,5 odstotka, ter na subvencioniranja nakupov zaščitne opreme.