Sorodna novica Rebalans proračuna bo imel zaradi epidemije več kot 3 milijarde minusa

Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, je vlada sprejela spremenjen odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji, s katerim je odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa in odpravila prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dneh. "S tem se trgovcem znova omogoči, da obratovalni čas določijo v skladu s svojo poslovno odločitvijo in upoštevaje potrebe potrošnikov," so zapisali v vladi.

Odlok pa še vedno prepoveduje obratovanje diskotek in nočnih klubov.

Za vse dejavnosti še vedno velja, da jih je dovoljeno opravljati le pod pogojem, da se zagotovi minimalni stik s potrošniki in v skladu s sprejetimi navodili in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter ministrstva za zdravje. Odgovornost delodajalcev pa je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in spoštovanje navodil iz prejšnjega odstavka, poudarja vlada.

Vlada je odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom sprejela v okviru ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Po odloku, ki velja od 16. marca, so sprva lahko delovale le prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošte, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Nato je omejitve postopoma sproščala in do zdaj so bile – z izjemo nočnih klubov in diskotek – omogočene vse preostale dejavnosti ponujanja blaga in storitev, za katere je prav tako veljala začasna prepoved. Ob nedeljah in dela prostih dneh so lahko bili odprti le bencinski servisi in lekarne.

Prepoved zbiranja in uporaba mask ostajajo

Vlada je odločila tudi, da se obstoječe omejitve iz odloka o začasni prepovedi zbiranja uporabljajo še naprej. Sklenila pa je tudi, da se ukrep o obveznem nošenju zaščitnih mask in obveznem razkuževanju rok v zaprtih javnih prostorih podaljša, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Ocenili so, da se je tudi z obveznim nošenjem zaščitnih mask ali drugih oblik zaščite ustnega in nosnega predela obraza v zaprtem javnem prostoru in z obveznim razkuževanjem rok trenutno epidemiološko stanje ustalilo in da sta omenjena ukrepa pomembno pripomogla k temu.

Po oceni strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje, s katero se je danes seznanila vlada, pa se je epidemiološko stanje ustalilo tudi z ukrepi iz odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Epidemiološko stanje je pod nadzorom, trend novih okužb pa ne napoveduje porasta.

Vlada strokovno utemeljenost ukrepov sicer ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi uporabljajo še naprej, ali pa jih spremeni oziroma odpravi.

Proti obveznemu cepljenju zdravstvenih delavcev

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je junija v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev. Vlada podpira cilj povečanja precepljenosti, ob tem pa predlaga nekaj sprememb zakonskega predloga. Ocenjuje namreč, da je predlog za obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev čezmeren ukrep.

Pod predlog novele zakona o nalezljivih boleznih se je podpisalo 38 poslancev s prvopodpisanim Branislavom Rajićem (SMC). Med ključnimi rešitvami je obvezno cepljenje zaposlenih v javni zdravstveni mreži ali javnih socialnovarstvenih zavodih proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskem kašlju, hepatitisu B in gripi, sicer ne bi smeli opravljati dela z bolniki. Izjeme bi bile v primeru, če za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.

V vladi ocenjujejo, da gre za čezmeren ukrep. Menijo namreč, da bi isti cilj lahko dosegli z doslednim spoštovanjem zakona o varnosti in zdravju pri delu. "Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, vključno s potrebnimi materialnimi sredstvi, je naloga delodajalca in ne sme bremeniti zaposlenih," so zapisali v sporočilu po seji vlade. Kot so še poudarili, bi uvedba obveznega cepljenja povzročila velik pritisk na izdajo odločb o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov.

Blagovne rezerve v obnovo zalog

Od uradnega konca epidemije covida-19 so zdravstveni zavodi znova zadolženi za nakup zaščitne opreme, nekateri so že objavili razpise. Poleg tega se še julija obeta skupno naročilo pod okriljem združenja zdravstvenih zavodov. Zavod za blagovne rezerve pa je objavil javna razpisa za obnovo zalog opreme in pripravo na nadaljevanje epidemije.

Med epidemijo koronavirusne bolezni 19, ki je trajala od srede marca do konca maja, je nakup zaščitne in druge opreme prevzel Zavod RS za blagovne rezerve. V tem času je izvedel številna javna naročila, dobavljeno zaščitno in drugo medicinsko opremo pa je razdeljevala uprava za zaščito in reševanje.

Na upravi so pojasnili, da imajo trenutno na zalogi 1,9 milijona kirurških mask in 4,6 milijona mask 3ply. Prav tako imajo 917 vizirjev, 1,3 milijona rokavic in 6537 lahkih kombinezonov ter 406 kombinezonov z višjo zaščito. V skladišču pa je tudi 12.774 razkužil za roke, 6480 razkužil za površine in 54 razkužil za opremo. V skladišču imajo tudi 13 medicinskih ventilatorjev.

Zavod za blagovne rezerve je s preklicem epidemije prenehal interventno kupovati zaščitna in druga sredstva, s čimer so se končali vsi izredni postopki naročanja. Tako zavod od 1. junija vsa preostala naročila izvaja po rednih postopkih javnega naročanja. Je pa vlada na začetku meseca ministrstvu za zdravje in upravi za zaščito in reševanje naložila, da pripravita seznam trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Tega je vlada danes tudi potrdila, na podlagi seznama pa bo Zavod RS za blagovne rezerve oblikoval trimesečne strateške zaloge.

Naročila opreme

Seznama v sporočilu po seji vlade ne razkrivajo, je pa zavod že pred dnevi objavil dve javni naročili – z enim želijo obnoviti zaloge zaščitne opreme, z drugim pa se pripravljajo na nadaljevanje epidemije covida-19. V naročilu, s katerim obnavljajo zaloge in se se izteče 10. avgusta, blagovne rezerve kupujejo 8630 zaščitnih kombinezonov in 11.100 kosov mask tipa FFP3. Ob tem naročajo tudi več kot 2,2 milijona različnih rokavic.

V drugem javnem naročilu, ki se izteče 21. avgusta, pa zavod kupuje 108.900 zaščitnih mask tipa FFP3. Naročajo pa še 34.083 zaščitnih vizirjev, 263.265 zaščitnih plaščev in 950.000 predpasnikov. Kot izhaja iz dokumentacije, ki je objavljena na spletni strani zavoda, bodo kupili tudi 312.000 zaščitnih pokrival in 250.000 kosov zaščit za čevlje.

Ob tem pa so nekateri zdravstveni zavodi pripravili lastna naročila za nabavo zaščitne opreme. Tako na primer Splošna bolnišnica Novo mesto z javnim naročilom, ki se zaključi 30. julija, kupuje 60 zaščitnih kapuc, 30 naprav s tlačno filtracijo zraka, 300 rezervnih filtrov zaščitne kategorije P3 in 15 rezervnih baterij. Tudi v Bolnišnici Sežana so pripravili javno naročilo za nakup mask in rokavic.

Javni razpis je izvedel tudi Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, vrednost tega razpisa je bila 192.000 evrov. Zaščitno opremo bosta zdravstvenemu domu dobavili podjetji Sanolabor in Simps's. Skupno javno naročilo pa pripravlja tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in bo objavljeno še v juliju.

Slovenija skupaj z ZDA o varnosti 5G

Vlada se je na seji prav tako seznanila z informacijo o nameravani sklenitvi skupne izjave Slovenije in ZDA o varnosti omrežja 5G. Skupno izjavo je skupaj z obrazložitvijo posredovala v seznanitev DZ-ju. Izjava bi lahko omejila sodelovanje kitajskega Huaweia pri vzpostavljanju 5G v Sloveniji. Skupna izjava o varnosti 5G med Slovenijo in ZDA izhaja iz zavez, ki jih je slovenska stran že sprejela v okviru EU-ja in Nata s ciljem povečanja informacijske varnosti in zmanjšanja s tem povezanih tveganj, so sporočili z vlade.

"Izjava torej prispeva h krepitvi odpornosti omrežij 5G, še zlasti v kritični telekomunikacijski infrastrukturi. Izjava prav tako izhaja iz razumevanja, da bo le varno in stabilno omrežje 5G lahko temelj vse bolj digitaliziranega gospodarstva in družbe ter kot takšno ključno izhodišče za nadaljnji razvoj, hkrati pa tudi zagotovilo zaščite temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter varovanja zasebnosti," so dodali.

Države bi s skupno izjavo – podobne izjave so ZDA že podpisale med drugim s Poljsko, Romunijo, Estonijo in Latvijo – prav tako izpostavile nujnost zavedanja o pomenu varnosti omrežij na ravni zveze Nato in EU-ja.

Izjava bi lahko omejila sodelovanje kitajskega tehnološkega velikana Huawei pri vzpostavljanju omrežja 5G v Sloveniji, čeprav njegovo ime v osnutku ni omenjeno. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa si namreč že nekaj časa prizadeva tuje države odvrniti od sodelovanja s Huaweiem, ki ga med drugim obtožuje vohunjenja za kitajske oblasti.

Rebalans proračuna in državni načrt

Na posvetu v sredo na Brdu pri Kranju so ministri dobili tudi nekaj iztočnic glede rebalansa tekočega proračuna, na podlagi katerih bo treba pripraviti rebalanse proračunov znotraj posameznih ministrstev do konca avgusta. Ministri so imeli na mizi tudi državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni, obravnavali pa so tudi več poročil o dozdajšnjem dogajanju pri preprečevanju širjenja bolezni.

Vlada je tako sprejela državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, s katerim nadomešča tistega iz leta 2016. Načrt je spremenjen in dopolnjen na podlagi izkušenj Slovenije v epidemiji covida-19 in izdelan za pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh, kot izhaja iz ocene ogroženosti, navaja vlada.

Pri dopolnitvi državnega načrta so upoštevane tudi izkušnje iz tujine, so v sporočilu za javnost navedli na vladi. Ministrstva in vladne službe, določene v državnem načrtu, bodo v 15 dneh po sprejemu tega sklepa izdelali oziroma uskladili priloge in dodatke k državnemu načrtu, ki so v njihovi pristojnosti, in jih posredovali Upravi RS za zaščito in reševanje ter izvajalcem nalog iz svoje pristojnosti. Skladno s sklepom bodo nosilci načrtovanja na nižjih ravneh načrtovanja izdelali svoje načrte zaščite in reševanja z državnim načrtom najpozneje v 60 dneh po sprejemu državnega načrta.

Nosilci izdelave načrtov dejavnosti morajo v 30 dneh po sprejetju državnega načrta zagotoviti finančna sredstva in zalogo potrebnih materialno-tehničnih sredstev za najmanj en mesec delovanja, so še pojasnili na vladi.

Sorodna novica Kako najučinkoviteje porabiti evropski denar za obnovo po pandemiji?

Obstoječi načrt

Obstoječi državni načrt, ki vsebuje natančne protokole ukrepanja v primeru epidemije in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov, je bil aktiviran 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covida-19. Od takrat so pripadniki civilne zaščite pomagali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širitve virusa. Vlada je na začetku maja napovedala, da bo načrt dopolnila. Kot je takrat pojasnil minister za obrambo Matej Tonin, v načrtu manjkajo izvedbeni akti (odloki, navodila, usmeritve) in ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo.

Poleg državnega načrta je bil na dnevnem redu seje seznam trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev za preprečevanje širjenja covida-19. Vlada je namreč ministrstvu za zdravje in upravi za zaščito in reševanje pred dvema tednoma naložila popis obstoječe zaščitne in druge medicinske opreme ter seznam strateških zalog, da bo zavod za blagovne rezerve nabavil trimesečne zaloge in tako zagotovil ustrezno pripravljenost na morebitni drugi val epidemije.

Seznanili so se tudi z informacijo o dejavnostih nevladnih organizacij in njihovih stroških pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa ter obravnavali poročilo o dejavnostih zaščite, reševanja in pomoči ob pojavu covida-19 in predlog ukrepov za izboljšanje odziva.