Po prvem večjem dogodku Gibanja, ko je zakonik skupaj podprlo sedem prvakov političnih strank, so v središču tokratnega "vseslovenskega srečanja" bile predvsem civilnodružbene organizacije. Srečanje je organizirala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pod vodstvom predsednice Ane Pleško in direktorja Roka Sotlarja.

Tako je bil edini nastop vidnega politika le v obliki videonagovora predsednika države Danila Türka. Ta se je javno opredelil v podporo zakonika in k podpori na referendumu pozval tudi državljane. Zakonik namreč po njegovi oceni v ospredje postavlja interese otrok, ki so "najbolj ranljiva bitja"; njihova zaščita pa je "naša dolžnost".
Zakonik po njegovem mnenju dobro ščiti tudi tradicionalno družino in utrjuje pomen očetovstva in materinstva, obenem pa je odprt do ljudi, ki živijo v drugačnih skupnostih.

Lobnik: Zakonik upošteva pomisleke
Koordinator Gibanja Miha Lobnik je zatrdil, da je zakonik kompromis, ki upošteva številne pomisleke nasprotnikov. Ne dovoljuje namreč istospolnih porok, niti skupnih posvojitev, hkrati pa izenačuje pravice vseh otrok, je v uvodnem govoru dejal Lobnik. Po njegovi oceni je zakonik preizkus "trdnosti razuma in argumentiranih stališč" na eni strani ter "vztrajnosti predsodkov, strahov in celo nestrpnosti" na drugi strani. Po njegovih besedah ima država priložnost, da z glasovanjem preseže strahove preteklosti ter "stopi v zdajšnjost".
Ob kritikah iz določenih krogov politike, da se študentska organizacija ne bi smela opredeljevati za ali proti zakoniku, saj so med študenti različni pogledi, pa je Ana Pleško (ŠOULJ) dejala: "Zakonik se tiče vseh nas mladih, zato se zdaj osredotočamo na ozaveščanje o tej tematiki. Pri tem sta pomembni vsebina in strokovnost."

Šterk: Iz zakonika veje duh antropologije
O antropoloških vidikih je v provokativnem in mestoma "blasfemičnem" predavanju spregovorila Karmen Šterk. Ni se izrekla za ali proti zakoniku, temveč je podprla duh racionalizma in antropologije, ki po njenem mnenju veje iz besedila. Med drugim je zatrdila, da v znanstvenem smislu "naravna družina" ne obstaja, temveč je njena definicija vedno izid politike in družbenih okoliščin.

O pravu: Ribičič, Kogovšek Šalamon, Rajgelj ...
Pod moderatorstvom aktivistke in docentke na FDV-ju Barbare Rajgelj so o pravnih vidikih razpravljali ustavni pravnik Ciril Ribičič, raziskovalka na Mirovnem institutu Neža Kogovšek Šalamon in Mateja Končina Peternelj, ki je sodelovala pri pripravi zakonika.
Ribičič: Spremembe bodo, prej ali slej
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je ponovil svoje kritično stališče do odločitve ustavnega sodišča, da dovoli izvedbo referenduma. "Matematični izračun, ki je bil podlaga za odločanje, je bil povsem napačen. To je izračun, da bomo že naslednji dan po referendumu dobili nov, boljši zakonik," je izjavil. Čas pa je po njegovih besedah na strani zakonika - tudi če ta pade, bo prej ali slej še boljši zakonik uveljavljen. Pri vsem nas morajo voditi strpnost, empatija in sočutje, je sklenil.
"Izenačitev le pri ekonomsko-socialnih pravicah"
Neža Kogovšek Šalamon je poudarila, da zakonik ureja predvsem tiste osnovne ekonomsko-socialne pravice, ki manjkajo v zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Za zdaj so namreč istospolnim parom omogočene le pravice do skupnega premoženja, obiskov v bolnišnici, dedovanja, stanovanjskega varstva in preživnine. Ni pa zdravstvenega zavarovanja po svojcu, bolniške odsotnosti za nego svojca, upoštevanja partnerja za družinskega člana (kar je treba upoštevati pri socialnem varstvu), davčnih ugodnosti, niti ni vdovskih pokojnin. Ob vsem tem zakonik različnih skupnosti ne izenačuje na področju posvojitev in ne prinaša porok za istospolne, je še izpostavila.
Nekatere manj vidne, a pomembne rešitve
Mateja Vončina Peternelj je izpostavila nekaj manj znanih, a vseeno pomembnih rešitev v zakoniku. Ta po novem dosledno razmejuje pristojnosti centrov za socialno delo, ki po novem v primeru resne ogroženosti lahko izvedejo le nujni odvzem otroka in strožji nadzor nad izvajanjem starševske skrbi - o vsem drugem odloča sodišče. Zakonik tudi sveže naslavlja "sindrom pozabljenih otrok v varstvu", kot se reče situaciji, ko se pristojne institucije nehajo resno ukvarjati z odvzetimi in v varstvo oddanimi otroki.
O socioloških vidikih
Pod vodstvom aktivista in izrednega profesorja na filozofski fakulteti Romana Kuharja so sociološke in psihološke vidike obravnavali nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak, izredna profesorica na FDV-ju Alenka švab ter Ljubica Marjanovič Umek s filozofske fakultete.
Sprejeli so tudi "Deklaracijo 10X ZA", ki v desetih točkah povzema njihove razloge za podporo zakoniku. Deklaracijo je do konca prireditve podpisalo 120 udeležencev, za podpis pa je na voljo vsem državljanom na spletni strani Gibanja.
Gibanje je koordinacija civilnodružbenih organizacij in političnih strank, ki se je združila po vložitvi podpisov za razpis referenduma, je zapisano na njihovi spletni strani. Prepričani so, da je zakonik primeren odziv države na stanje v slovenski družbi.
Gibanje sestavljajo stranke SD, PS, DLGV, TRS, Zares, LDS, SMS - Zeleni ter organizacije Zavod za družinski zakonik, Ženski lobi Slovenije, Mirovni inštitut, Kampanja za vse družine, ŠOULJ ter Liberalna Akademija.