Po mnenju predsednika države Danila Türka, ki je nagovoril navzoče na slovesnosti ob obletnici Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, bi morala "praksa brezobzirnega političnega in medijskega kritiziranja vzbujati skrb".

"Neverjetne izjave o zarotah"
To je namreč postalo stalnica javnega življenja, je dejal Türk, ki meni, da se politična instrumentalizacija prava krepi. Tak odnos naj bi bil posebej izrazit v primerih, ko se nosilci gospodarske in politične moči znajdejo na zatožni klopi, saj takrat pogosto slišimo "neverjetne in napadalne izjave o nekakšnih zarotah, v katerih naj bi sodelovalo tudi sodstvo", je dodal predsednik države in opozoril, da se postavlja vprašanje, ali je sodna veja oblasti dovolj dobro zaščitena pred politično motiviranimi pritiski.

Tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša meni, da smo pogosto priča medijskemu sojenju in neuravnoteženim razpravam o odprtih zadevah, tudi v akademskih krogih.

V povezavi z 20-letnim delom vrhovnega sodišča, ki je najvišje sodišče v samostojni državi, pa je dejal, da se sodni zaostanki zmanjšujejo do obvladljivih okvirov, med pridobitvami pa je omenil ustanovitev sodnega sveta. Vrhovno sodišče se vse bolj uveljavlja tudi kot vrh sodne uprave, je dejal Masleša, ki ni pozabil niti na omembo odprave nesorazmerij med plačami funkcionarjev. Prav način uresničevanja te uskladitve je po prepričanju Masleše nosilec sporočila o nespoštovanju sodstva kot tretje veje oblasti drugih dveh vej.

Sodniki se trajnemu mandatu ne morejo odpovedati
Tako Türk kot Masleša sta se zavzela tudi za ohranitev trajnega sodniškega mandata, saj je po prepričanju predsednika države treba zavrniti zamisli, ki navidezno težijo k učinkovitosti sodstva, v resnici pa ogrožajo njegovo integriteto. Masleša dodaja, da bi bila neodvisnost sodnika prazno načelo, če bi moral po izteku mandata na preizkušnjo v postopek vnovične izvolitve.

Trajni sodniški mandat je zadnje, čemur bi se sodniki odrekli, predvsem zaradi pravice drugih do neodvisnega sodnika, je Masleša dejal zbranim, med katerimi so bili tudi pravosodni minister v odhodu Aleš Zalar, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik sodnega sveta Miro Cerar, predsednica sodniškega društva Janja Roblek in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Zalar: Preizkusna doba, preizkus znanja in psihološki test
Problematiko trajnega sodniškega mandata je pred slovesnostjo izpostavil tudi pravosodni minister v odhajanju Aleš Zalar, ki je dejal, da so politične stranke v predvolilnem času "začele dobesedno tekmovati, katera bo prej spustila giljotino".

Ukinitev oziroma spremembo na tem področju napovedujeta tako SLS kot Gregor Virant. Zalar je opozoril, da trajni mandat sodnike varuje predvsem pred politiki, problematiko (ne)sposobnosti sodnikov pa bi reševal z uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za sodnike, tožilce, odvetnike in notarje, ki bi trajalo dve leti in bi se končalo s posebnim preiskusom znanja in psihološkim testom. Šele po tem bi kandidat dobil licenco.