V prvem pogovoru po nedeljskem referendumu je poudaril, da ta pomeni pomembno politično odločitev, ki je legitimna in dokončna. "V tem obdobju bo treba opustiti nekatere slabe navade, improvizacijo, domačnost, notranjepolitične argumente in zagotoviti nekatere nove kvalitete, zlasti metodološko skrbnost, premišljenost, načrtovanje, zato da bi bili uspešni v našem prizadevanju za ustrezno arbitražno odločbo," je povedal.

Sledila bodo posvetovanja z mednarodnopravnimi strokovnjaki
Uvodoma je predsednik države Danilo Türk opozoril, da je prioritetna naloga priprava slovenske argumentacije oziroma našega memoranduma. Ocenjuje, da mora biti ta priprava opravljena čim prej in v skladu s standardi, ki v mednarodnopravni praksi, kamor sodi tudi mednarodnopravna arbitraža, za pripravo tovrstnih dokumentov veljajo.

"Prav bi bilo, da naše zunanje ministrstvo in vlada čim prej opravita potrebna posvetovanja s tistimi vodilnimi mednarodnimi pravniki, tujimi juristi, ki bi v kasnejših fazah tudi svetovali in delovali kot odvetniki v postopku," je dejal predsednik Türk. Povedal je še, da je tovrstnih strokovnjakov po njegovi oceni v svetovnem merilu okrog dvajset.

"Naloga posvetovanj z mednarodnimi pravniki svetovalci ne trpi odlašanja"
Predsednik je pozval, naj se ti posveti opravijo čim prej, saj je treba pripraviti metodološki pristop in organizacijski okvir, pri čemer je ta čas prioritetnega pomena. "Tisto, kar želim posebej poudariti, je, da ta naloga ne sme čakati," je zatrdil predsednik Türk.

O ugibanjih v zvezi z imeni morebitnega slovenskega arbitra je predsednik izjavil, da je bilo to vprašanje že zgodaj deležno nepričakovano velike pozornosti javnosti. Prepričan je, da zdaj še ni čas za to temo, kar je v preteklih dneh že povedal.

Izpostavil je tudi določilo arbitražnega sporazuma, da vsi roki začnejo teči šele po podpisu pristopne pogodbe Republike Hrvaške k Evropski uniji, kar se po njegovem mnenju ne bo zgodilo še vsaj do prve polovice prihodnjega leta, če ne še pozneje. "Imamo dovolj časa, da skrbno izvedemo postopke, ki so potrebni za izbor tistega arbitra, ki ga določa Slovenija," je dejal.

Treba je upoštevati slovensko zakonodajo
Predsednik Türk je tudi opozoril, da moramo pri izbiri kandidatov za arbitre upoštevati procesna pravila in predpise, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in povzel nekatere določbe zakona o predlaganju slovenskih kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč. Določila tega zakona se namreč smiselno uporabljajo tudi za sodnike arbitražnega sodišča oziroma arbitre.

Po določilih omenjenega zakona (in zakona o njegovih spremembah in dopolnitvah) mora mesto za kandidata razpisati ministrstvo za pravosodje, sledi objava razpisa v uradnem listu, po končanem postopku zbiranja prijav pa se te posredujejo predsedniku RS. Ta se po pridobljenem mnenju vlade in sodnega sveta opredeli do kandidatur ter državnemu zboru posreduje predloge potrebnega števila kandidatov.

Slovenski arbiter je lahko tujec
Predsednik je navedel, da ima po zakonu možnost predlagati več kandidatov, kot je treba po pravilih mednarodnega sodišča, v vsakem primeru pa mora predlog obrazložiti. Državni zbor izvoli sodnika meddržavnega sodišča (analogno: arbitra) na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev.

Türk je naštel še nekaj vidikov v zvezi s končno odločitvijo o slovenskem arbitru, za katerega ni pogoj, da je slovenski državljan. "Slovenija ima vso pravico in vso možnost, da poišče kakšnega tujega državljana, če oceni, da bi ta bil primernejši. Kot veste, je nekaj podobnega predlagal poslanec Jelinčič - mislim, da je ta predlog dober, čeprav se ne strinjam z razlogi, ki jih je navedel," je še pripomnil.

Türk: Rad bi izpostavil etične vidike
Predsednik države je poleg tega poudaril, da arbiter ni odvetnik RS, pač pa sodnik v arbitraži, zaradi česar se moramo po njegovem mnenju zavedati, da bosta njegov vpliv in učinkovitost v arbitraži odvisna od njegove strokovne teže in neobremenjenosti. "Opozoril bi na pomen etične dimenzije: arbiter mora biti sodnik in brez konflikta interesov," trdi Türk.

Drugi pomemben etični vidik predsednik vidi v vprašanju honorarja arbitra. "Vsi arbitri morajo biti v enakopravnem položaju, ko gre za njihov status in njihove prejemke. Če pa je arbiter, ki ga določi RS, slovenski državljan, je prav, da se tak arbiter vpraša, ali ne bi bilo morda bolj etično, da se honorarju odpove," je izpostavil Türk, ki delo arbitra v tem primeru pojmuje kot "globoko domoljubno delo, ki je velika čast in velika odgovornost."

Premišljenost, načrtnost in neoporečnost
V zaključku svojega uvoda je predsednik republike povzel svojo oceno: "Smo v novi fazi, kjer je potrebna premišljenost, načrtnost in metodološka neoporečnost. In če bomo tako delovali ter znali pravilno razporejati vsa dejanja v tem procesu, bomo uspešni."

V vprašanjih, ki so sledila, je predsednik ponovil nekatera že izražena stališča glede arbitražnega sporazuma. Pojasnil je, da se bosta vladi o treh arbitrih, ki jih bo predlagala Evropska komisija, verjetno odločali na podlagi "črtanja" s seznama. "Tisti, ki niso izločeni s strani ene ali druge vlade, imajo možnost, da postanejo arbitri. To delo opravijo zunanja ministrstva s potrditvijo vlade."

"Relevantna mednarodnopravna stroka ni bila razdeljena"
Izpostavil je, da moramo preseči ostro retoriko, kjer kritika po njegovem mnenju včasih ni utemeljena. O lastnih pričakovanjih glede poenotenosti politike in stroke je dejal: "Pretiravalo se je z razdeljenostjo stroke. Relevantna mednarodnopravna stroka ni bila razdeljena," je dejal Türk, ki meni, da so v razpravi sodelovali ljudje, ki niso dobro poznali problema ali mednarodnega prava "ali pa so govorili o ustavnopravnih vidikih hipotetičnega značaja".

O imenih slovenskih mednarodnih pravnikov, ki bi lahko bili arbitri, predsednik Türk ni želel govoriti, saj se mu to v tej fazi ne zdi primerno. Povedal pa je, da sam ne izključuje nikogar. Meni tudi, da vprašanje "blokade" Hrvaške pri katerem od drugih poglavij "ni več na dnevnem redu", saj se lahko preostala odprta vprašanja urejajo na podlagi nasledstvenega sporazuma iz leta 2001.

"Ne želim posegati v to razpravo - in to odsvetujem tudi vsem drugim," je predsednik komentiral vprašanje o večini, ki bi bila potrebna za sprejetje memoranduma v slovenskem parlamentu. Prepričan je, naj to vprašanje onkraj nejasnosti analizirajo in dorečejo pravniki. Predsednik je odgovoril tudi na nekaj vprašanj o odnosih z Italijo, kjer ostaja optimist, in ponovil svoja stališča glede 7. člena avstrijske državne pogodbe.