Kot neustrezno metaforo je Türk označil "tisto z luknjastim sirom", kot neustrezno analogijo pa uporabo civilnopravnega pojma služnostna pot v mednarodnem pravu. "Generični pojem služnostna pot v mednarodnem pravu ne obstaja," pravi in pojasnjuje, da mednarodno pravo za tako stanje pozna druge izraze.

"Nisem pristranski"
V uvodu v javno tribuno z naslovom Izmenjava pravnih stališč o arbitražnem sporazumu, ki sta jo organizirala Zveza društev pravnikov Slovenije in Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo, je Türk zavrnil očitke, da se kot predsednik republike preveč izpostavlja. "Mislim, da je prav, da kot predsednik republike in profesor mednarodnega prava jasno povem svoje stališče. Pri tem nisem pristranski," zagotavlja.

Predsednik je znova opozoril, da je zdajšnji sporazum za Slovenijo v mnogih pogledih sprejemljivejši kot sporazum Drnovšek-Račan. Poudaril je še pozitivno vlogo Evropske komisije in sporazum označil za kakovostnega. "V pripravah na sporazum in pred referendumom potrebujemo samozavest. Imamo vse razloge, da zaupamo vase in v to, da nam bo arbitraža dala prav," je prepričan.

Se bodo posamezne točke pred sodiščem obravnavale ločeno?
V razpravi, ki jo je vodil dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat in je pokazala, da so tudi mnenja slovenskih pravnikov deljena, so sodelovali tudi: profesor Borut Bohte, profesor Miro Cerar, nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, predstojnica pravne službe ministrstva za zunanje zadeve Simona Drenik, nekdanji sodnik ustavnega sodišča Tone Jerovšek, upokojeni sodnik ustavnega sodišča Matevž Krivic in asistentka za področje mednarodnega prava na pravni fakulteti Vasilka Sancin.

Po Jerovškovem mnenju je izplen arbitražnega sporazuma za Slovenijo izrazito slab, tudi zato, ker naj bi se Slovenija vzdržala vsakršnih izjav, ki bi škodovale Hrvaški pri vstopu v Evropsko unijo. Opozoril je tudi na več slabih pogajalskih izhodišč in poudaril: "To, ali se bodo točke pred arbitražnim sodiščem obravnavale ločeno, ve samo, ne vem, kdo," in kolege pravnike opozoril, naj ne zavajajo javnosti s pravnimi argumenti.

Bohte pa je možnost, da bi bil v sporazumu določen "neki" vrstni red, zanikal. Po mnenju Krivica bo arbitražni sporazum za arbitre velik izziv: "Tukaj bo cela vrsta točk, ki bodo izziv za arbitre, kjer bodo lahko pokazali vso svojo ustvarjalnost."

"Pomembno je, da se sporazum bere v angleščini"
"Ključno se mi zdi razumevanje momenta, v katerem je nastal sporazum," je poudarila Sancinijeva. Ključni moment, ki je omogočil vsebino arbitražnega sporazuma, kot jo imamo danes, je po njenem mnenju interes Hrvaške, zaradi njenega vstopa v EU.

Prepričana je, da je pomembno in potrebno, da se sporazum bere v originalnem jeziku, v angleščini. Zavrnila je še ugibanja, da bi arbitri mejno črto potegnili po sredini Piranskega zaliva: "Strah, da bi šla črta po sredini Piranskega zaliva, je utemeljen samo, če ne verjamete v stanje z dne 25. 6. 1991, če ne verjamete lastnim argumentom."

"DZ bi moral odločati z dvotretjinsko večino"
Cerar je svoje pomisleke izrazil že pred podpisom sporazuma. Prvo večjo napako pa je po njegovem mnenju na tem področju naredilo ustavno sodišče, saj bi moralo sprejeti predpostavko, da se o ratifikaciji odloča z dvotretjinsko večino. "Gre namreč za ustavno vprašanje, za vprašanje naše meje," pravi.

Tudi Čebulj je podobnega mnenja: "Kaj me moti o arbitražnem sporazumu? Ni bil upoštevan ustavnopravni okvir, ki je nastal v postopku zakona o ratifikaciji arbitražnega porazuma."

Predstavnica zunanjega ministrstva Drenikova je zagotovila: "V sporazum smo vgradili varovalke, ki minimalizirajo tveganje." Kot pravi, pa je resnično tveganje med racionalnimi in iracionalnimi zahtevami Slovenije.