"Kot veste, sem ta krog posvetovanj s strankami začel v ponedeljek. V ponedeljek mi je več predstavnikov strank izrazilo željo, da bi preverili, ali se lahko poleg dveh imen razmišlja o nekakšnem zunanjem kandidatu," je sporočil predsednik države.
Kot možnost jim je predstavil bančnika Marka Voljča, ki bi bil po njegovi oceni lahko "kredibilen in dober kandidat". Z njim je danes in včeraj že govoril, Voljč pa mu je dejal, da je pripravljen prevzeti kandidaturo - a le če se bo med strankami o tem izoblikoval dovolj velik konsenz.

Predsednik pričakuje, da bodo stranke o tej možnosti "resno razmislile", in čaka na njihov odziv. "Ta možnost je v tem trenutku hipotetična, preliminarni pogovor," je pojasnil.

Janković ne bi "konkuriral" Voljču
Predsednik je še razkril, da mu je predsednik Pozitivne Slovenije in enkrat že zavrnjeni kandidat za mandatarja Zoran Janković na posvetovanjih dejal, da v primeru Voljčeve kandidature sam ne bi več poskušal. Prav tako v tem primeru Janković ne bi postavljal zahtev za sodelovanje v vladi, seveda pa bi Voljč potreboval ministrsko ekipo, je dodal predsednik.

"Rezultat sklepnega razmišljanja je moja lastna ocena, da je ta kandidat zelo vešč gospodarskih tem in sposoben reševati probleme," je ocenil Voljča.

Drugi Voljčev mandatarski poskus?
To bi bila že druga Voljčeva kandidatura za mandatarja. Leta 1992 je bil namreč skupni kandidat za voditelja vlade opozicijskih LDS-a in ZLSD-ja, v poskusu zamenjave takratnega predsednika vlade Alojza Peterleta.

Voljču takrat ni uspelo (tako kot kandidatura ni uspelo Igorju Bavčarju, Peterleta pa je "spodnesel" šele Janez Drnovšek). Marko Voljč je znan predvsem kot nekdanji prvi mož NLB-ja, zdaj pa je izvršni direktor belgijske bančno-zavarovalniške skupine KBC.

Dobrih 11 let na čelu NLB-ja
Marko Voljč je prišel na čelo NLB-ja septembra 1992. Leto pozneje je začel sanacijo Ljubljanske banke, ki se je julija 1994 preimenovala v Novo Ljubljansko banko.

V začetku leta 2001 je takratni finančni minister Anton Rop napovedal privatizacijo NLB-ja. Voljč je pomagal pripraviti model tretjin, ki ga je finančno ministrstvo sprejelo. V naslednjih mesecih so na Voljča začele leteti obtožbe, da zagovarja domače lastništvo NLB-ja in s tem "nagaja" privatizaciji. Voljč je ob tem v javnosti zatrjeval, da je lastništvo stvar lastnikov. Iz tega časa izvira tudi spor z Ropom. V banko so kmalu po nakupu tretjinskega deleža prišli Belgijci, Voljč pa je dobil nov mandat predsednika uprave. 31. januarja 2004 je odstopil je zaradi "izjemno obremenilnega revizijskega poročila o nakupu informacijskega sistema Sigma".

Voljč je takrat pojasnil, da želi nositi moralno odgovornost za težave, povezane z informacijsko tehnologijo v NLB-ju, čeprav ni bil neposredno odgovoren za to področje, je še poudaril.

Iz NLB-ja je šel za generalnega direktorja za Srednjo Evropo v KBC Bank & Insurance Holding Company v Bruslju, ki je tretjinski lastnik NLB-ja. Voljčevo ime se je z NLB-jem ponovno začelo povezovati ob odhodu Draška Veselinoviča z mesta predsednika uprave največje slovenske banke, vendar vabila, naj predloži kandidaturo za predsednika uprave takrat, ni dobil.

Marko Voljč je tudi poročna priča Milana M. Cvikla.