V Benetkah se je število prebivalcev v zadnjih 70 letih zmanjšalo za dve tretjini, s 170 na 55 tisoč. Vse manj si jih želi živeti v mestu, ki ga letno obišče 30 milijonov turistov. V Barceloni, ki se spopada s podobnim navalom, prebivalci protestirajo proti turistom in jih z grafiti obveščajo o njihovi nezaželenosti. Dubrovniku pa je zaradi prevelike gneče Unesco zagrozil, da ga bo odstranil s seznama svetovne kulturne dediščine.

Ljubljana tako hudega navala sicer ni deležna, lani jo je obiskalo 841.320 turistov, kljub temu pa turizem tudi pri nas ne prinaša le dobičkov, ampak tudi stranske učinke. Vse večji obisk je namreč že začel spreminjati prestolnico in navade njenih prebivalcev. "Seveda ni tako hudo kot v Benetkah ali Dubrovniku, a ne glede na to že vpliva na ljudi, ki tukaj živijo," opaža Marjan Hočevar, s katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, in poudari, da je Ljubljana, glede na število prebivalcev starega mestnega jedra, s turisti že preobremenjena.

Zaradi turizma bi se iz Ljubljane najraje izselilo pet odstotkov Ljubljančanov, navaja raziskava Valicona iz leta 2017, ki jo je naročil Turizem Ljubljana. O življenju v turističnem mestu pa so mnenja očitno precej deljena, a statistika gre v prid tistih Ljubljančanov, ki se ne strinjajo, da je življenje v turističnem kraju neprijetno, teh je 54 odstotkov.

Ljubljana izgublja svojo kakovost – raznovrstnost njenih prebivalcev
Glavna težava naraščajočega turizma je sicer prav izseljevanje lokalnih prebivalcev ali t. i. gentrifikacija. "To se zgodi takrat, ko se običajni ljudje, ki v mestu živijo, začnejo izseljevati ali pa so primorani v plačevanje več za najem," pojasni Hočevar in doda, da se to zgodi, ker se zaradi oddajanja sob in stanovanj turistom cene nepremičnin in najemnin vse bolj dražijo.

Postopoma mestno jedro postane le še srednjeslojsko in turistično pribežališče. "Ni več kakovosti v smislu raznovrstnosti populacije, kar pa je osnova za dolgoročen obstoj starih mestnih jeder, da živijo," je prepričan Hočevar, ki problematiko ponazori na radikalnem primeru Benetk: "Benetke so samo še neki Disneyland, to sploh ni več mesto. Iz njega se vsako leto izseli par odstotkov prebivalcev. In v Ljubljani, zlasti zato, ker je mestno jedro tako majhno, trend že gre v to smer."

Turisti nočejo srečevati le turistov
Druga zanka, v katero se ujamejo turistične destinacije, je gneča. Ta že moti vsakdan Ljubljančanov, opozori Hočevar. Toda gneča moti tudi turiste, ki se tako ujamejo v zanimiv paradoks: "Hkrati se ljudje, ki živijo tukaj, izogibajo središča mesta, kjer so samo še turisti, in tu je neki začaran krog, saj turisti po drugi strani hočejo čutiti domačnost, se pravi spoznavati življenje mesta." Turisti hočejo biti domačini, nočejo biti turisti in se v mestu ne želijo srečevati le z drugimi turisti.

A Ljubljančani se že izogibajo najožjemu središču mesta in hodijo zvečer ven tja, kjer ni gneče, opaža Hočevar in doda: "Toda v obdobju spleta turisti to hitro izvejo in seveda, ker turisti hočejo biti domačini in ker so tu razni priročniki, kot sta TripAdvisor in Lonely Planet, ki svetujejo, kje je zelo 'local' in kje ni turističnega 'trapa', potem vedno bolj vdirajo v to zasebnost domačinov, recimo v Trnovo ali na Petkovškovo nabrežje. Za domačine tako ni več izhoda, če nočejo imeti pred sabo veliko turistov."

Nekdaj priljubljene točke domačinov, kot je bil npr. Maček, zdaj živijo drugačno življenje. "Tisti lastniki, ki so prej služili domačinom, vidijo v turizmu neki potencial in vsak najemnik ali lastnik lokala bo preveril, ali z drugačno ponudbo ne zasluži bolje. Vprašanje pa je, ali je to dolgoročno v redu, kajti turisti so tudi zelo muhasti in ne pristajajo na kar koli," opaža Hočevar in opozarja, da sodeč po ocenah na nekaterih turističnih spletiščih Ljubljana ne dosega več tako odličnih ocen, kot jih je nekoč: "Zlasti tisti turisti, ki pridejo drugič, so razočarani nad gnečo in turistifikacijo. Slabše ocenjujejo tako storitve kot atmosfero." Hočevar še dodaja, da se storitve vse bolj dražijo in slabšajo: hrana, pijača in nastanitev so vedno dražje za vse slabšo kakovost in dolgoročno lahko turisti izgubijo interes, da bi obiskovali take kraje.

Ljubljana veliko turistov pobere na račun Hrvaške?
Toda turistična gneča ohromi mestno jedro le za od dva do tri mesece, kar nakazuje, da je Ljubljana turistično mesto izrazito poletnega tipa, pravi Hočevar: "To je treba poudariti, čeprav gre za mesto in ne za morsko destinacijo. Ljubljana je v izraziti povezavi z morskim turizmom, kar marsikdo pozablja. Ljubljana dobi – in mislim, da se je tega treba zavedati – približno polovico obiskovalcev, če ne še več, na račun Hrvaške. Nihče noče govoriti o tem, a to je dejstvo."

"Dejansko je turistov v določenem obdobju preveč," meni Hočevar, ki se mu zdi med oktobrom in aprilom Ljubljana še vedno mesto duhov: "Če pridete v mesto ob 10. uri zvečer enkrat novembra, je pravzaprav prazno." Problematičen je po Hočevarjevih besedah prav sezonski vidik turizma v prestolnici, ki bo morala narediti nekaj za to, da se desezonizira: "Desezonizacija pa pomeni, da se Ljubljana ne more več zanašati na turiste, ki gredo na Hrvaško. To je malo boleče in zato se ne govori veliko o tem," čeprav gre za eno bistvenih težav, je prepričan Hočevar.

"Razporediti v času in prostoru te turistične kapacitete," še svetuje Hočevar in ob tem doda, da Turizem Ljubljana sicer z zanimivimi programi že razmišlja o tem, kako turiste preusmeriti zunaj mestnega središča.

Razporeditev turističnih tokov
V Turizmu Ljubljana so zadovoljni s podatkom, da se je število obiskovalcev nadpovprečno povečalo v mesecih z nižjim turističnim obiskom, najbolj aprila, maja in novembra. Eden izmed premišljenih ukrepov za desezonalizacijo je npr. kulinarični festival November Gourmet, ki so ga lani izvedli prvič, z njim pa so povezali najpomembnejša slovenska kulinarična imena z ljubljanskimi gostinci.

Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek pojasnjuje, da zaradi naraščanja števila obiskovalcev v Ljubljani že preusmerjajo turistične tokove in tako razbremenjujejo staro mestno jedro: "Naj za primer navedem letos lansirano Brko turo, posvečeno trem velikim slovenskim imenom – Jožetu Plečniku, Ivanu Cankarju in Rihardu Jakopiču – ki vključuje točke zunaj strogega mestnega jedra, kot so Trnovo, Tivoli in Rožnik. Prav tako krožna vožnja s turističnim vlakcem Urbanom med drugim popelje na Špico, od koder je izhodišče za Botanični vrt, Trnovski pristan, Krakovo, do Rimskega zidu."
Stuškova doda, da si v Turizmu Ljubljana prizadevajo tudi za to, da se prireditve, ki se odvijajo na javnih površinah, dogajajo na lokacijah po vsem mestu. "V ta namen razvijamo projekt Kulturnih četrti Ljubljane, saj želimo promovirati privlačno kulturno-turistično ponudbo zunaj ožjega centra, razširiti gibanje turistov v druge predele Ljubljane ter združiti različne deležnike in možnosti različnih doživetij, ki dajejo mestu poseben utrip," še pojasni Stuškova.