Kot je poudaril zunanji minister Anže Logar, sta med prednostnimi nalogami zdravstvena varnost in kibernetska varnost, Slovenija bo po njegovih besedah plodna tudi pri pogovorih glede vizumske liberalizacije. Logar je turškemu zunanjemu ministru Mevlutu Cavusogluju povedal tudi, da pričakuje nadaljevanje dobrega gospodarskega sodelovanja med državama, vključno z neposrednimi naložbami, predvsem pa povečanje slovenskega sodelovanja s Turčijo, je poročal Radio Slovenija.

Kot sta na novinarski konferenci po srečanju spomnila ministra, obisk sovpada z deseto obletnico podpisa strateškega partnerstva med državama. Velik del pogovorov sta namenila načrtom za krepitev dvostranskega sodelovanja, sta povedala in pri tem posebej poudarila željo po krepitvi neposrednih naložb ter krepitvi in obenem uravnoteženju blagovne menjave med državama. Ta zdaj presega dve milijardi dolarjev letno, je povedal Cavusoglu, a je močno neuravnotežena v korist Turčije.

Turški gost se je Sloveniji med drugim zahvalil za izkazano zaupanje turškim podjetjem, saj so ta v zadnjem času na razpisih dobila kar nekaj infrastrukturnih projektov pri nas, medtem ko je Logar pozdravil to, da je turški prevoznik Turkish Airlines tudi med pandemijo covida-19 ohranil neposredno povezavo med državama.

Cavusoglu: Pogovori z EU-jem zelo odprti in odkriti

Pomemben del srečanja sta sogovornika namenila slovenskemu predsedovanju Svetu EU-ja v drugi polovici leta. Logar je gostu podrobno predstavil prednostne naloge predsedovanja, Turčija pa je vse predstavljeno po besedah Cavusogluja "z veseljem podprla".

Na vprašanje o konkretnih prioritetah Slovenije kot predsedujoče glede odnosov Unije s Turčijo je Logar pojasnil, da si bo naša država prizadevala za izboljšanje dialoga in napredek pri "odprtih dosjejih" in bo "igrala zelo konstruktivno vlogo" – tudi pri konkretnih vprašanjih, kot so nadgradnja carinske unije in vizumska liberalizacija.

Odnosi s Turčijo so postali še posebej aktualni po veliki begunski krizi leta 2015, na katero se je EU med drugim odzval s sklenitvijo sporazuma s Turčijo, ki pa nikoli ni bil v celoti izpolnjen in potrebuje prenovo. Odnosi so se sicer v preteklih letih močno poslabšali. V želji po njihovi izboljšavi so voditelji članic EU-ja marca letos Ankari ponudili – ob določenih pogojih – postopno krepitev sodelovanja na številnih področjih v skupnem interesu. Med drugim so izrazili pripravljenost na razpravo o posodobitvi carinske unije s Turčijo ter nadaljnji finančni podpori pri reševanju vprašanja beguncev v Turčiji.

Aprila je sledil obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela v Ankari, ki pa ga je zaznamoval protokolarni incident.
Cavusoglu je odgovornost za ta incident danes znova pripisal evropski strani, obenem pa zatrdil, da so bili aprilski pogovori sicer "zelo odprti in odkriti" ter da je "ozračje v odnosih med EU-jem in Turčijo veliko boljše", kot je bilo na koncu videti.

Voditelja sta Ankari ob obisku tudi predala jasno sporočilo – da se EU glede spoštovanja človekovih pravic v Turčiji ne bo pogajal. V zvezi s tem je turški minister danes zatrdil, da Turčija "zelo visoko vrednoti" človekove pravice in v zvezi s tem izvaja pomembne reforme.
Obenem je ponovil očitek, da do kršitev človekovih pravic prihaja tudi v državah članicah EU-ja in da si moramo za izboljšavo prizadevati vsi.

Turški mediji v preteklosti kritični zaradi "islamofobnega tvita" Janeza Janše

Turški minister je posebej opozoril na islamofobijo ter napade na manjšine in migrante. Februarja letos se je na udaru kritik zaradi delitve protiislamskega stališča sicer znašel tudi slovenski premier Janez Janša, na kar so takrat opozorili tudi pri turškem mediju TRT Haber, ki spada v turško nacionalno medijsko mrežo. Janša je javnost razburil z delitvijo tvita, ki je omenjal prvo objavo Komunističnega manifesta. "Nobena druga knjiga ni povzročila več smrti, trpljenja, osiromašenja in družbene zaostalosti, razen Korana," je zapisano v tvitu, ki ga je delil Janša. S tem je Janša razjezil tudi Islamsko skupnost v Sloveniji.

Na vladi so se takrat na navedbe turškega medija odzvali z vladnega profila, kjer so zapisali, da "mediji želijo ustvariti afero, ki je ni". "Na svojem profilu na Twitterju imam jasno napisano, da če retvitam nekoga, ne pomeni, da podpiram tisto, kar je zapisano. Z retvitom želim opozoriti na neko zadevo in Twitter je medij, ki je temu namenjen," pa je dejal Janša.

Vprašanje pravic žensk in razprava o regionalnih vprašanjih

Glede izstopa Turčije iz istanbulske konvencije o pravicah žensk je turški zunanji minister na današnji tiskovni konferenci spomnil, da tudi nekatere države članice Unije konvencije niso podpisale, da so mnoge, vključno s Slovenijo, izrazile zadržke in da je to težavna tema – ne zaradi pravic žensk kot takih, ampak zaradi drugih vprašanj.

Visoko na dnevnem redu je bila še razprava o aktualnih regionalnih vprašanjih, med drugim o Libiji, Siriji in Afganistanu, a predvsem o Zahodnem Balkanu. Kot je poudaril Cavusoglu, imata tu državi skupne interese in skrbi. Želita si predvsem stabilnosti in blaginje regije, bolj vključevalno politiko in zoperstavljanje vsem delitvam, po etničnih ali drugih linijah.

Logar in Cavusoglu sta veliko govorila tudi o Zahodnem Balkanu. Cavusoglu je pozdravil slovenska prizadevanja za mirno prihodnost teh držav.

Turškega ministra sta ločeno sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša. Med temami pogovorov s premierjem so bili dvostranski odnosi, priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU ter odnosi med Evropsko unijo in Turčijo. Pogovor je potekal tudi o razmerah v Vzhodnem Sredozemlju in aktualnih vprašanjih, piše na spletni strani kabineta predsednika vlade.