Profesor katedre za novinarstvo na Fakuleteti za družbene vede je za MMC poudaril, da ni bila grška javna radiotelevizija tista, ki je pahnila Grčijo v tak položaj, ampak sta bila vlada in parlament tista, ki sta s svojimi slabimi zakoni in ukrepi ter z neizvajanjem nadzora pripeljala državo do tja, kjer je danes.

Pojasnil je sicer, da je bila grška javna radiotelevizija kar nekaj časa znana po tem, da je netransparentna, da ne posluje tako, kot naj bi javne radiotelevizije poslovale - odgovorno, zavezane javnosti, brez kroupcije: "V okoliščinah te krize pa je takšen očitek o bodisi neučinkovitem bodisi netransparentnem poslovanju očitno prišel prav politiki," je dejal.

Dodal pa je, da so se tega "procesa transformacije" javne radiotelevizije sami lotili na povsem enak način - torej netransparentno, čez noč, brez jasnih kriterijev in brez vključenosti javnosti v to odločitev. "Kot da ne bi šlo za javno radiotelevizijo, ampak za državno, kjer lahko politika kar tako arbitrarno posega ter se odloča čez noč in na pamet," je dodal.

Prepričan, da bi šlo tudi drugače
Prepričan je, da bi lahko grška politika to izpeljala na drugačen, manj radikalen način, ki ne bi vzbujal suma, da gre pri tem predvsem za obračun z javnim medijem kot takim.

Izpostavil je namreč, da je vprašanje, po kakšnih merilih bo potekalo zaposlovanje novih kadrov, ki naj bi - od predvidoma septembra - sodelovali pri novi obliki grške javne radiotelevizije. Lahko bi šlo tudi predvsem za politično čistko neprimernih, kritičnih in neodvisnih kadrov, pravi Milosavljević, ki opozarja, da kot evropska javnost nimamo nobenih zagotovil, da se v eni od dolgoletnih članic EU-ja ne bo zgodil politični obračun pod krinko varčevalnih ukrepov.

Meni, da bo pri tem primeru zelo pomembna mednarodna pomoč javnih radiotelevizij, medijev in novinarske skupnosti v celotni Evropi ter seveda celotnega novinarskega medijskega ceha in javnosti v Grčiji.

"Gre za pomemben presedens"
Milosavljević poudarja, da je javna radiotelevizija ena od sfer, ki pravzaprav opredeljuje evropsko medijsko in tudi politično krajino. "To, kar je naredila Grčija - z odobritvijo ali tiho privolitvijo ali kakor koli že - Evropske komisije in preostalih delov trojke, je na neki način napad na javno radiotelevizijo kot institucijo v družbi," je prepričan.

"Gre za pomemben precedens, da država, ki je del Zahodne Evrope in že desetletja del EU-ja, ukinja tako pomembno institucijo, ki je bila vedno eden od temeljev neodvisnosti, pluralnosti ter kakovostne in kulturne sfere. Da to ukinja, to je pravzaprav napad na vse to, kar javna radiotelevizija simbolizira, čeprav ne izpolnjuje vedno vseh teh idealov," dodaja.

Poseben pomen javne radiotelevizije
Meni, da je slovenski položaj zagotovo podoben grškemu - ne samo v ekonomskem, ampak tudi v kulturnem smislu. "Tudi Slovenija je majhna država, še bistveno manjša od Grčije - tako v smislu populacije kot v smislu velikosti jezika," pravi Milosavljević, ki dodaja, da je na tako malem trgu, tržno gledano, zagotovo neprivlačno ustvarjati radijske igre, otroški program, igrani program, prenose oper, zborovskega petja in klasične glasbe.

"Kakor koli se lahko vedno znova največje število ljudi zgrne okrog resničnostnih šovov ali ameriških nadaljevank, mislim pa, da bi nenadoma zazijala velika luknja, če nič od tistega ne bi imeli sploh kot možnost, da se sploh obrnemo na to," je prepričan Milosavljavić.

"Da vsaj vemo, da nekje tam pa je neki dokumentarni program, ampak ne neki dokumentarni program s podnapisi, ampak dokumentarni program o Sloveniji, o slovenskih krajih in ljudeh. Tega nobena komercialna televizija v Sloveniji ni in ne bo ustvarjala," je še enkrat poudaril pomen javne radiotelevizije tudi v slovenskem prostoru.

DNS: "Tak scenarij se lahko ponovi tudi pri nas"
Na položaj javne radiotelevizije so opozorili tudi pri Društvo novinarjev Slovenije (DNS): "Tudi v Sloveniji je nujna strokovna razprava o vlogi in pomenu RTV SLO, sicer se lahko scenarij iz Grčije nekega dne ponovi tudi pri nas - s trojko ali brez nje," so opozorili.

Pri DNS-ju so zapisali, da odločno podpirajo proteste kolegov na grški javni radioteleviziji ERT in da "najostreje obsojajo potezo grških oblasti, ki so po naročilu trojke zaprle njihov signal".

Pri društvu menijo, da gre pri tem za "napad na demokracijo, za njeno simbolno in realno ukinjanje", ter opozarjajo, da zaprtje ERT-ja pomeni poseg v pravico javnosti do obveščenosti in "igračkanje z usodo več kot 2.000 zaposlenih, ki bo pod pretvezo varčevanja oslabil moč javnega servisa in nadzor nad nosilci moči".

Zato so prepričani, da se bosta zmanjšala tudi transparentnost delovanja oblasti in nadzor nad njo "ravno v času, ko se morajo ljudje v Grčiji odrekati številnim pravicam".

Poziv slovenski vladi
Znova so poudarili, da je kakovosten javni servis eden izmed pogojev za normalno demokratično delovanje družbe, dodali pa so, da upajo, da grška odločitev ne bo ponudila "mamljivega zgleda za podobna prestrukturiranja brez premislekov o dolgoročnih posledicah" tudi v drugih državah.

Zato so opozorili pred podobnim scenarijem tudi pri nas in slovensko vlado pozvali, naj v okviru evropskih institucij zahteva razpravo na najvišji ravni o "povsem nedopustnih in protidemokratičnih manevrih grške vlade in trojke".