Vlada se s predlaganim zakonom odziva na epidemijo novega koronavirusa in posledice, ki jih bo ta imela za državljane in gospodarstvo. Da bi jih vsaj nekoliko omilili in podjetjem čim prej po koncu epidemije omogočili nov zagon, je vanj vključila ukrepe, skupaj vredne tri milijarde evrov.

Zakon se bo uporabljal od 13. marca

Po predlogu vlade naj bi se zakon uporabljal od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja do konca junija. Vendar je Matjaž Han (SD) že v torek dejal, da bi se morali vsi členi zakona uporabljati že od razglasitve epidemije, to je od 13. marca, ko so se morale v skladu z vladnim odlokom zapreti nekatere gospodarske dejavnosti. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal.

Dopolnilo z enakim besedilom je danes vložila tudi koalicija. Kot so ob tem zapisali v SDS-u, SMC-ju, NSi-ju in DeSUS-u, je namen ukrepov iz predloga zakona omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo, ki je bila razglašena 13. marca.

Opoziciji pa ni uspelo z zahtevo, da se v času mirovanja odplačevanja posojil, kar je tako fizičnim kot pravnim osebam in tudi drugim subjektom omogočil v nedeljo uveljavljeni zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, na odloženi del glavnice ne bi smele obračunavati obresti.

Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj.

Opozicijskih poslancev s tem ni prepričal. Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil na sanacijo bank v času finančne krize in dodal, da je zdaj čas, da vrnejo nekaj tistega, s čimer smo jih rešili. "To ni pravično. Če so posojila zamrznjena, morajo biti zamrznjena," pa je opomnil Luka Mesec (Levica). Možnost odloga odplačevanja posojil za leto dni imajo v skladu z zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije. Vlogo bodo morali na svojo banko nasloviti sami.

Pomoč države večina poslancev podpira, a opozicija svari pred hitenjem

Razpravo o predlogu zakona za omilitev posledic je DZ začel v torek, vendar mu je ni uspelo dokončati, saj vsa napovedana dopolnila še niso bila pripravljena. Da pomoč države prizadetim zaradi epidemije podpirajo, so že v torek povedali predstavniki vseh poslanskih skupin. A medtem ko so v koaliciji pozivali k pospešitvi postopka sprejemanja zakona, pa so v opoziciji svarili pred hitenjem. "Če bomo hitro sprejemali zakon, bomo naredili kup napak, tega pa si nihče ne želi," je opozoril Jani Prednik (SD).

Prvi del predlaganih ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi. Po predlogu bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev – od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

Številni bi krog upravičencev še razširili. "Izredni študenti solidarnostnega dodatka ne bodo prejeli," je opozorila Mateja Udovč (SMC). V SD-ju predlagajo izplačilo pomoči med drugim tudi tujim delavcem in prejemnikom otroškega dodatka, Dušan Šiško (SNS) pa je vprašal, ali je vlada pomislila na Slovence v zamejstvu in tujini.

Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil, da je vladi pri pisanju zakona pomagala skupina samih uglednih strokovnjakov, pa so vseeno izpadli izredni študenti, prekarni delavci, ljudske univerze ... "To je površnost," je bil kritičen.

Finančni minister Andrej Šircelj (SDS) je zagotovil, da bodo vsi, ki v danes obravnavanem zakonu niso omenjeni, vključeni v naslednjega, ki ga je mogoče pričakovati v 14 dneh. "Ne morem reči, da celotna populacija," je dodal.

Tudi Monika Gregorčič (SMC) je dejala, da z zakonom ni mogoče zaobjeti prav vseh. "Ali si res želimo, da bi v te vrste državno pomoč zajeli tudi kategorije, za katere je poskrbljeno v okviru drugih ukrepov," je vprašala. Kot primer je omenila izredne študente, ki so lahko tudi zaposleni in bodo do pomoči po tem zakonu upravičeni iz tega naslova.

V Levici se bojijo, da bo ta zakon koristil predvsem kapitalu, in ne državljanom. "Varuje dobičke kapitala," je Miha Kordiš spomnil na določbe zakona, ki z namenom ohranjanja delovnih mest namenjajo pomoč delodajalcem. Po drugi strani se mu zdi, da se številnim odmerja preskromna pomoč, omenil je samozaposlene, študente delavce, revne upokojence in najemnike.

Andrej Rajh (SAB) je podvomil, da bo pomoč pravočasno prišla do upravičencev. "Ali bodo ti ljudje in podjetja pravočasno dobili denar? To me resnično skrbi," je dejal. Podjetja, za katera že več kot dva tedna veljajo omejitve poslovanja, bodo namreč morala sredi aprila izplačati plače in naenkrat bo treba rešiti ogromno število vlog.

111 členov in več kot 100 napovedanih dopolnil k njim

Poslanske skupine opozicije so k zakonskemu osnutku v torek vložile številna dopolnila, več kot sto pa so jih napovedovali tudi v koaliciji. Odbor bo v nadaljevanju seje odločil, katere od več kot 100 vloženih dopolnil bi bilo smiselno vključiti v zakonsko besedilo. To bo nato DZ potrjeval na četrtkovi seji.

Tudi številne kritike, da je upad prometa kot merilo za presojo upravičenosti samozaposlenih do temeljnega dohodka zastavljen preozko, so očitno naletele na plodna tla. Koalicija je namreč vložila dopolnilo, po katerem se bo upad prometa presojal v marcu glede na lansko mesečno povprečje.

103. in 104. člen po mnenju zakonodajno-pravne službe ustavno sporna

Napovedano je bilo črtanje najspornejših dveh členov v zakonu, ki se nanašata na pooblastila policiji in mobilno sledenje posameznikom, člena je tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja označila kot ustavno sporna, saj pregrobo posegata v človekove pravice in njegovo zasebnost.

Koalicijske poslanske skupine so po očitkih v javnosti zato vložile dopolnilo k predlogu interventnega zakona, s katerim predlagajo umik določil o policijskem sledenju gibanja ljudi za namen obvladovanja epidemije. Iz 103. člena pa bi črtali pooblastila za izdelavo fotorobota in vstop v tuje stanovanje.

Kot so poslanci koalicije navedli v obrazložitvi dopolnila, zaradi umika omenjenih dveh pooblastil ocenjujejo, da bo zdravstvena inšpekcija bolj obremenjena, policija pa bo v okviru svojih pravic in dolžnosti le sodelovala pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., 47. in 48. členu zakona o nalezljivih boleznih. "Prav tako ostaja možnost policijske asistence po 12. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije in uporabe pooblastil v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, povezanih s širjenjem nalezljivih bolezni," so dodali.

V zakonu bi tako ostale določbe, po katerih smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore s točkami, začasno omejevanje gibanja oseb, privedba in zbiranje ter obdelovanje podatkov.

Koalicija je, potem ko je to pobudo dal že SMC, danes vložila tudi dopolnilo za umik 104. člena zakona. Ta bi policistom dajal pooblastilo za sledenje gibanja posameznikom brez odredbe sodišča. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za ponedeljkove Odmeve sicer pojasnil, da 104. člen zakona govori izključno o tem, da dopuščajo tistim, ki bi bili napoteni v karanteno, da jo preživijo v domačem okolju. In to pod pogojem, da so pripravljeni podpisati oz. sodelovati v tej smeri, da dovoljujejo nadzor njihovega gibanja. Opozoril je, da "umik tega člena pomeni, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma".