Akcija za ohranitev javnega zdravstva je za dan državnosti, 25. junija, napovedala shod v Ljubljani, na katerem bodo ljudje podprli ohranitev javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji. "V zdravstvo ni treba vložiti toliko denarja kot v NLB, da bi ga ohranili in stabilizirali, je pa nemudoma treba sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili, da zdravstveni sistem ne bi razpadel," so opozorili predstavniki Akcije Branimir Štrukelj, Dušan Semolič, Uroš Lubej, Peter Petrovčič, Igor Koršič in Matjaž Hanžek.

100 tisoč ljudi ne plačuje dopolnilnega zavarovanja
Zahtevajo, da vlada do 1. septembra pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema. Ocenjujejo, da zdaj 100.000 ljudi ne zmore več plačati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v kratkem pa bo takih kar 300.000. Z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem je namreč pokritih 90 odstotkov javnih zdravstvenih storitev. Jeseni pa se številka utegne dvigniti na 500.000. "Sistem je tik pred kolapsom," je opozoril Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov. Številke pa slonijo na izračunih Iniciative zdravnikov, ki so jim na pomoč priskočili tudi ekonomisti. Shod bo na Kongresnem trgu 25. junija ob 17. uri.

Semolič: Trojka ne bo reševala zdravstvenega sistema
"Smo za spremembe, a te morajo biti dogovorjene. Sedanji dvig zavarovalne premije na 27 ali celo 29 evrov je krivičen, saj sili revne, da bodo solidarni z bogatimi," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in opozoril, da "trojka, ne bo prišla rešit zdravstvenega sistema".
Zdravstvo brez pip zasebnih interesov, ki mu jemljejo kri
Za Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, ki je trd zagovornik javnih storitev: zdravstva, šolstva, socialnih transferjev, je vprašanje ureditve zdravstva ključno. "Za razliko od drugih stebrov pomeni biti brez pravice do enakega dostopa do javnega zdravstva neki drug koncept države in družbe," je v imenu Konfederacije opozoril Branimir Štrukelj. "Zavedanje, da je javno zdravje ogroženo, je premajhno. Ti postopki so nepovratni. Ko javno zdravstvo enkrat razdrete, ga težko ponovno vzpostavimo, zato moramo senzibilizirati državljane in državljanke. Številne mednarodne analize kažejo, da je naš javni sistem bolj racionalen od drugih – ob dveh predpogojih: da se z javnimi sredstvi ravna, kot da so naša, ne da se tlačijo v zasebne žepe." Drugi pogoj, tako Štrukelj, je, da nima številnih "pip, na katere so prisesani zasebni interesi, ki mu jemljejo kri in substanco".

Hanžek: cilj od leta 1991 je uničiti in privatizirati javni sektor
Predsednik TRS-ja Matjaž Hanžek je ugotovi, da imajo politika in odločevalci napačen odnosa do javnega dobrega, oziroma ga jemljejo kot poligon, v katerem se pasejo zasebni interesi. "Njihov cilj od leta 1991 je uničiti in privatizirati javni sektor. Na zdravju in sociali ne moreš kovati profita," je sklenil predsednik TRS-ja, ki podpira Iniciativo zdravnikov. Od njihovega koncepta se razlikuje le po tem, da nasprotuje krepitvi zasebnih zavarovalnic na področju javnega zdravstva. "Konkurenca ne pomeni kontrole, skupaj se lahko dogovarjajo, kako bodo goljufali," se boji Hanžek. Nasprotno pa je Iniciativa zdravnikov prepričana, da ravno razbitje monopola največje državne zavarovalnice in povečanje števila zasebnih zavarovalnic v sferi osnovnega in dopolnilnega javnega zdravstva pripomoreta k izboljšanju storitev javnega zdravstva.
NLB-ju milijoni v zdravstvu?
"Kaj bi s 500 milijoni, ki smo jih namenili NLB-ju, naredili v zdravstvu? Popolnoma bi ga stabilizirali in racionalizirali, saj 20 let nihče ni nič naredil. Želijo si le zanimivejše dele olastniniti, manj zanimivi pa bodo postali breme šibkih državljanov," je dejal Danijel Bešič Loredan.
"Po naših korakih so stopale Irska, Portugalska, Španija, ki smo jim dovolj blizu, upamo, da ne bomo prišli tja, kjer je zdaj Grčija. Moč je v ljudeh, želimo bolj transparentno porabo sredstev, široko dostopen in pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja in ničelno toleranco do korupcije v zdravstvenem sistemu," je dejal Bešič Loredan in povabil ljudi, da jim izkažejo podporo.
Združevanje z vstajniki in sindikati apolitično
Dejal je tudi, da je povezava s predstavniki sindikatov in vstajnikov apolitična, Iniciativa zdravnikov pa bo svoj predlog, na katerem so poleg zdravnikov delali tudi ekonomisti, ponudila v javno razpravo. Do 1. septembra ima vlada čas, da pripravi vse ukrepe, na katere bodo pozorni. So pa skupaj z vstajniki ugotovili, da je edino, kar vlada razume, to, da ljudje pridejo na cesto, je še dejal Bešič Loredan.
25. junij - nadgradnja prehodnih vstaj
Predstavnik Vseslovenske ljudske vstaje (VLV) Uroš Lubej je pojasnil, da ne gre za neko novo stranko, ampak povezovanje civilne družbe, kar je ena od posledic vstaje. "25. junija bo nadgradnja tega, kar se je dogajalo pozimi in spomladi - nismo samo protestniki, ampak skupaj s strokovnjaki oblikujemo zahteve, ki gredo v smeri vstaje. Vstaje se niso dokončale, jeseni bo kriza udarila še več ljudi," je napovedal Uroš Lubej.
Naj Bratuškova odgovori na zahteve vstajnikov!
"Število ljudi je neznanka, nikoli je nismo napovedovali, tudi ko je bilo na protestih 20-30 tisoč ljudi, niti ko jih je bilo nekaj tisoč. Dolžnost vsakega državljana je, da pride na tak shod, saj gre za boj za paciente in vse prebivalce Slovenije," je dejal Lubej. Glede prijave shoda pa se zdravniki, vstajniki in sindikalisti še niso odločili. "Vabljeni so vsi državljani, dolžnost predsednice vlade ni, da pride na shod, ampak da se javno opredeli do pobude za javno zdravstvo ter do zahtev VSV-ja, ne pa da izvaja kvazidialog s civilno družbo. Na zahteve vstajnikov namreč ni odgovorila. Nočemo, da se ponovi enako," je poudaril Lubej.
Z zdravniki tudi kulturniki, umetniki in pisatelji
Iniciativo zdravnikov podpirata Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS) in Društvo slovenskih pisateljev (DSP). "Potrebujemo najširšo vstajniško koalicijo. Če je bila Grčija en eksperiment, je Slovenija drugi. Prisiliti nas hočejo, da bomo še vodo in zrak kupovali na globalnih trgih. Tokrat gre za zdravstvo, potem bo šlo za sodstvo, kasneje pa za gozdarstvo," je bil solidaren Igor Koršič v imenu KOKS-a in DSP-ja in napovedal, da bo shod "najbolj dostojen poklon državnosti".