Mlajše generacije v številnih okoljih romskega jezika ne uporabljajo več oziroma vanj vključujejo vse več besed lokalnega okolja. Bolj kot izziv gre za normalni pojav ob tem, da je jezik živa stvar, ki se razvija. V zadnjih letih smo tako večkrat že zasledili izraz umetna romščina.

"Gre predvsem za poskus ohranjanja romskega jezika. In tovrstni poskus ohranjanja ima dva vidika. Prvi je ta, da nastajajo nove besede, pri katerih gre za dobesedne prevode iz slovenskega jezika ali kovanje novih besed zato, da bi zvenele čim bolj romsko. Če bi šli s temi besedami med Rome, jih najverjetneje ne bi razumeli oz. bi bili začudeni nad temi besedami. Po drugi strani pa lahko kovanje besed na tak način pripomore k razvoju in nadgradnji romskega jezika," poudarja jezikoslovka in raziskovalka romskega jezika, Samanta Baranja.

Veliko romskih besed se nadomešča s slovenskimi, kar pomeni, da se izvirne romske besede zgubljajo. V prekmurski romščini se npr. namesto besede parikerav uporablja beseda hvala. V dolenjski romščini se to lepo kaže pri štetju, kajti v svojem jeziku štejejo samo do 4, od tukaj naprej pa v slovenščini oz. hrvaščini, se pravi jek, duj, trin, štar, naprej pa pet, šest, sedam, osam … Enako je tudi z vsakodnevnimi pozdravi, ki jih lahko zasledimo v nekaterih narečjih romskega jezika. V teh primerih gre za dobesedni prevod iz jezika večinskega prebivalstva.

Na vprašanje, zakaj se toliko Romov, kljub vsem dostopnim informacijam, še vedno sramuje jezika, ne nazadnje s tem tudi lastne identitete, Samanta Baranja odgovarja: "Razlogov za to je več. Eden je zagotovo tudi ta, da nekateri z zanikanjem lastnega jezika želijo prikriti svoj romski izvor, ker se bojijo odzivov iz okolice. Najbrž jih je strah, da jih družba ne bo sprejela, če bodo povedali, da so Romi ali da znajo govoriti romsko. Nekateri so tudi mnenja, da če ne znaš romsko, nisi pravi Rom. Nekaj otrok, ki so sodelovali v prej omenjeni raziskavi, je tudi povedalo, da jih je sram govoriti po romsko, ker jezika ne poznajo dobro. Gre za otroke, ki romščino sicer vsak dan slišijo, ampak je ne uporabljajo. Pravijo, da ne želijo govoriti v romščini, da se drugi ne bi smejali, ker njihova romščina ni taka, kot je, recimo, tista njihovih staršev."

Sorodna novica Jezik, ki izumira

Po svetu zasledimo zaradi preseljevanja romske populacije v romščini od 950 do 1370 narečij, v Sloveniji vsaj štiri. V Sloveniji živijo vsaj štiri skupine Romov: prekmurski Romi, katerih narečje sodi v osrednjo skupino narečij, dolenjski Romi, katerih narečje se uvršča v narečno skupino s samostojnim razvojem, mestni Romi, katerih narečje je del balkanske skupine narečij, in gorenjski Sinti, katerih narečje je po jezikovnih značilnostih najbliže severni skupini narečij. Medsebojna komunikacija je sicer mogoča do neke mere, vendar je za vsako skupino Romov značilno, da uporablja svoje lastno narečje.

Druge izzive ohranjanja romskega jezika in njegove pomembnosti bomo razkrili tudi v radijski oddaji Naše poti na Prvem v ponedeljek, 8. novembra, ob 21.05 ter v televizijski oddaji Kaj govoriš 13. novembra ob 12.40 na 1. programu Televizije Slovenija.