Miha Tišler se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Študiral je kemijo, del doktorskega študija je opravil celo na slovitem Cambridgeu, vendar se je navsezadnje vrnil v domovino, kjer je leta 1955 doktoriral na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani, je za Radio Slovenija poročal novinar Goran Dekleva.

V svojem znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem sintezi, zgradbi in reakcijam heterocikličnih organskih spojin. Njegovi članki in razprave s tega področja – več kot 500 jih je – so sčasoma dosegli svetovni odmev, o čemer posredno pričata tudi Tišlerjevi članstvi v evropski in newyorški akademiji znanosti.

Vseskozi je bil zagnan pri pedagoškem delu na ljubljanski Univerzi, napisal je več knjig in univerzitetnih učbenikov s področja organske kemije, v sedemdesetih pa je služil kot dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Leta 1991 je bil izvoljen za 38. rektorja Univerze v Ljubljani, to pa pomeni, da je bil na čelu naše najpomembnejše izobraževalno-raziskovalne ustanove v prvih letih po osamosvojitvi, ko je bilo treba slovensko znanost v pomembni meri postaviti na nove temelje.

Dejavno je sodeloval pri pripravi zakona o visokem šolstvu, morda še pomembneje pa se zdi, da je Tišler ustanovil Rektorjev sklad za spodbujanje ustvarjalnega raziskovalnega dela in naše osrednje vseučilišče s članstvom v tako imenovani Utrechtski mreži univerz pomagal trdneje vpeti v mednarodni prostor.

Avdio: Tišlerjev nastop v radijski oddaji leta 2007