Uran je uradno odstopil iz zdravstvenih razlogov, pozneje pa se je izvedelo, da je od Svetega sedeža dobil navodilo, naj se umakne iz javnega življenja. Po dekretu Kongregacije za škofe v Rimu je moral pozneje zapustiti Slovenijo ter je živel in deloval v Trstu.
Leta 2015 je Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo, kjer je opravljal različne pastoralne dejavnosti in pomagal pri življenju lokalne Cerkve. Zadnja leta pa je njegovo zdravje vedno bolj pešalo in omejevalo njegove dejavnosti.
Kot so še navedli v SŠK, bo zaradi izrednih razmer novega koronavirusa pogreb v družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Ko bo nevarnost virusa minila, bo zanj opravljena slovesna maša zadušnica v ljubljanski stolnici.
Zore: Hvala za dar njegovega dobrega in veselega srca
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zorepa je v video nagovoru, ki so ga objavili na spletnih straneh SŠK, spomnil, da se kristjani na veliko soboto spominjajo Kristusove ljubezni, ki jo je ta izkazal tudi na križu in ki je nič ne zaustavi. "V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran," je dejal. Ob tem je pojasnil, da je Uran že tri mesece zaradi bolezni trpel in prestal več operacij. "Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo," je dejal. Uran je bil po Zoretovih besedah v zadnjem času Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer niso mogli obiskovati. "Tudi to je sprejel kot del svoje daritve," je dodal. Ob tem se je zahvalil za dar Uranovega življenja, njegovega duhovništva in škofovstva ter za dar njegovega dobrega in veselega srca.
Sožalje sta ljubljanskemu nadškofu metropolitu Stanislavu Zoretu med drugim izrekla predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša.
Življenjepis Alojza Urana
Rodil se je 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro, študiral je na teološki fakulteti in bil 29. junija 1970 posvečen v duhovnika. V škofa ga je 6. januarja 1993 v Rimu posvetil papež Janez Pavel II.
Alojz Uran je svojo prvo duhovniško službo kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Med letoma 1973 in 1977 je bil na študiju v Rimu. Na katehetskem institutu pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika velike župnije Ljubljana – Šentvid in jo opravljal vse do škofovskega imenovanja. To so bila leta intenzivnega in zelo uspešnega pastoralnega dela, ko se je seznanil s težavami sodobne pastorale. Poleg tega je bil od leta 1981 prodekan zahodnega dela ljubljanske dekanije in pozneje dekan na novo ustanovljene dekanije Ljubljana – Šentvid.
Papež Janez Pavel II. ga je 16. decembra 1992 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. 31. decembra 1992 je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 ga je v škofa v Rimu posvetil papež Janez Pavel II. Ob posvečenju si je za škofovsko geslo izbral geslo: "Da, Oče."
Alojz Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje